Kratek pregled
- Opis: Kolcanje (Singultus) je Hicksen, ki se lahko pojavi od štiri do 60-krat na minuto.
- Vzrok: sunkovito krčenje diafragme, kar povzroči nenaden, globok vdih z zaprtim glotisom – dihalni zrak se odbije, nastane kolcanje.
- Sprožilci: npr. alkohol, topla ali hladna hrana in pijača, prenagljeno prehranjevanje, bolezni, kot so vnetja (želodca, požiralnika, grla itd.), refluksna bolezen, razjede in tumorji.
- Kdaj k zdravniku? Če kolcanje traja dlje časa ali se pogosto ponavlja, se morate posvetovati z družinskim ali splošnim zdravnikom, da izključite bolezen kot vzrok.
- Diagnoza: Razgovor s pacientom, fizični pregled, po potrebi dodatne preiskave, kot so rentgen, bronhoskopija, krvni test itd.
- Terapija: V večini primerov kolcanje ne potrebuje zdravljenja, ker izgine samo od sebe. V nasprotnem primeru lahko pomagajo nasveti, kot je kratkotrajno zadrževanje diha ali pitje vode v majhnih požirkih. Pri kroničnem kolcanju zdravnik včasih predpiše zdravila. Koristni so lahko tudi trening dihanja, vedenjska terapija in sprostitvene tehnike.
Kolcanje: Vzroki in možne bolezni
Glavni odgovorni za ta refleks diafragme sta frenični živec in kranialni živec vagus, ki občutljivo reagirata na določene zunanje dražljaje. To je lahko na primer prevroča ali prehladna hrana, prehitro požiranje, alkohol ali nikotin. Različne bolezni pa lahko sprožijo kolcanje tudi preko omenjenih živcev ali direktno preko diafragme.
Če kolcanje traja dlje kot dva dni, se imenuje kronično kolcanje. Pogosto vzroka ni mogoče ugotoviti.
Splošni sprožilci kolcanja
- naglo jesti in požirati
- zelo poln želodec
- toplo ali hladno hrano ali pijačo
- gazirane pijače
- alkohol
- nikotin
- stres, razburjenje, napetost ali tesnoba
- depresija
- Nosečnost, ko zarodek pritisne na diafragmo
- Abdominalne operacije, ki dražijo ali prizadenejo živce
- gastroskopija, ki draži grlo in tamkajšnje živce
- nekatera zdravila, na primer anestetiki, pomirjevala, pripravki kortizona ali antiepileptiki
bolezni kot vzrok za kolcanje
- Vnetje gastrointestinalnega trakta (gastroenteritis)
- Gastritis (vnetje želodčne sluznice)
- Ezofagitis (vnetje požiralnika)
- Laringitis (vnetje grla)
- Faringitis (vnetje žrela)
- plevritis (vnetje poprsnice)
- Perikarditis (vnetje srčne vrečke)
- Vnetje možganov (encefalitis)
- Meningitis (vnetje možganov)
- Refluksna bolezen (kronična zgaga)
- Poškodba diafragme (npr. hiatalna kila)
- Razjede želodca
- Kraniocerebralna travma ali možganska krvavitev, povečan intrakranialni tlak
- Hipertiroidizem (prekomerna aktivnost ščitnice)
- Bolezni jeter
- Sladkorna bolezen ali druge presnovne motnje
- Srčni napad
- Možganska kap
- Ledvična odpoved ali ledvične motnje
- multipla skleroza
- Tumor požiralnika, želodca, pljuč, prostate, možganov ali v ušesu ali grlu
- povečane bezgavke (trebuh/dojke)
Kolcanje pri otrocih
Kolcanje ne prizadene samo odraslih: kolcajo lahko tudi dojenčki in malčki. Pravzaprav to počnejo pogosteje kot najstniki in odrasli. Tudi v maternici se lahko nerojeni otroci kolcajo, kar matere včasih občutijo.
Kaj pomaga proti kolcanju?
Kolcanje običajno izgine samo od sebe. Obstaja veliko nasvetov, kaj lahko storite sami, ko vas kolca: popijte kozarec vode, dajte v usta žlico kisa s sladkorjem in počasi pogoltnite ali pa se pustite prestrašiti – nasveti in domača zdravila za kolcanje so tako raznoliki kot pustolovski. In skoraj vsi nimajo znanstvene podlage. Kljub temu lahko pomagajo umiriti dihanje in sprostijo napeto prepono.
Na primer, ko popijete kozarec vode v majhnih požirkih, samodejno zadržite dih. Enako velja za kis s sladkorjem, ki se stopi na jeziku in ga počasi pogoltnemo. Drugi nasveti proti kolcanju vključujejo iztegovanje jezika ali zavijanje nazaj za nekaj vdihov. S tem zagotovimo, da dihanje poteka bolj skozi trebuh in postane bolj umirjeno. Krč v diafragmi se lahko sprosti.
Proti kolcanju včasih pomaga tako imenovana Vasalva metoda, s katero se znebite tudi pritiska na ušesa: primite nos, zaprite usta in nato napnite dihalne mišice, kot bi izdihnili. Pritisk bo bobnič izbočil navzven in stisnil prsno votlino. Ta pritisk vzdržujte približno deset do 15 sekund. Spet ne pretiravajte s pritiskom in trajanjem vadbe.
Če se na hladno, vročo ali začinjeno hrano in pijačo pogosto odzivate s kolcanjem, vam ni nujno, da se jima popolnoma odpoveste. Namesto tega bodite še posebej pozorni na umirjeno in enakomerno dihanje med jedjo in pitjem. Pri tem morate tudi sedeti sproščeno in vzravnano.
Kaj pomaga proti kroničnemu kolcanju?
Nekaterim bolnikom lahko pomagajo tudi nekatera zdravila proti epileptičnim napadom (antiepileptiki), na primer gabapentin ali karbamazepin. Glede na vzrok kolcanja lahko zdravnik na primer priporoči tudi pomirjevala, nevroleptike ali izdelke iz konoplje.
Kronično kolcanje brez določljivega vzroka (idiopatsko kolcanje) je mogoče do neke mere zdraviti tudi z zdravili.
Kot alternativa ali dopolnilo k zdravilom lahko pomagata vadba dihanja ali vedenjska terapija. Na teh tečajih se oboleli naučijo preprečiti kolcanje in odpraviti vsako kolcanje, ki se pojavi. Enemu namenu služijo tudi različne sprostitvene tehnike, ki pomagajo umiriti trebušno prepono, ki je izgubila nadzor.
Kolcanje: Kdaj morate k zdravniku?
Takoj pokličite urgentnega zdravnika, če se poleg kolcanja pojavijo tudi drugi simptomi, kot so glavobol, motnje vida, motnje govora, paraliza, slabost ali omotica. Potem bi lahko šlo za možgansko kap, ki jo je treba takoj zdraviti!
Kolcanje: Kaj naredi zdravnik?
Pri kroničnem ali pogostem kolcanju se najprej obrnete na družinskega ali splošnega zdravnika. Najprej bo z razgovorom (anamnezo) bolnika dobil podrobnejšo sliko o simptomih in možnih vzrokih. Možna vprašanja, ki jih lahko postavite, so:
- Kdaj se je pojavilo kolcanje?
- Kako dolgo je trajalo ali kako hitro se je vrnilo?
- Kako ste doživljali kolcanje, kako močno je bilo kolcanje?
- Ste tudi vi morali rigati?
- Ali vam pridejo na misel kakšni pogosti sprožilci singultusa, kot so hladna hrana, prenagljeno prehranjevanje, alkohol ali cigarete?
- Ali trenutno trpite zaradi stresa ali druge psihične stiske?
- Ali jemljete kakšna zdravila? Če da, katere in kako pogosto?
To včasih že povzroči sum, kaj sproži kolcanje. Za potrditev diagnoze lahko zdravnik opravi nadaljnje preiskave ali bolnika napoti k specialistu, kot so internist, gastroenterolog, nevrolog ali endokrinolog. Nadaljnje preiskave so odvisne od konkretnega suma bolezni. Med drugim pride v poštev:
- Merjenje pH ali poskusno zdravljenje z zaviralci kisline, če obstaja sum na refluks
- Ezofagoskopija in gastroskopija, da med drugim izključimo refluksno bolezen ali želodčno razjedo.
- Ultrazvočni pregled vratu in trebuha
- Rentgen prsnega koša in trebuha
- Preizkus dihalne funkcije za odkrivanje nepravilnosti v dihalnih mišicah in zlasti v diafragmi ter za preverjanje pljučne aktivnosti
- Bronhoskopija (pregled bronhijev)
- Krvni test za označevalce vnetja in možne pomanjkljivosti
- Elektrokardiografija (EKG) in ultrazvok srca (ehokardiografija), če je morda prizadeto srce
- Računalniška tomografija (CT) vratu in prsnega koša
- Vzorčenje cerebrospinalne tekočine (lumbalna punkcija) pri sumu na vnetje živcev ali možganskih ovojnic
- Slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali računalniška tomografija (CT), če sumite na poškodbo živcev
- Ultrazvok (Doppler sonografija) ožilja ob morebitnem srčnem infarktu ali možganski kapi
Če vzroka za kolcanje ni mogoče najti, zdravnik govori o idiopatskem kroničnem kolcanju. Vendar je precej redka.
