Milk Thistle

Sinonimi v širšem pomenu

Rastlinske sinonime: mlečni badelj spada v družino Astericeae. Še vedno je znan tudi po imenu: Latinsko ime: Silybum marianum

  • Stingweed
  • Venusov osat
  • Beli badelj
  • Ženska badelj
  • Želodčni osat
  • Strašni osat
  • Mlečno črto
  • Šivanje semen
  • Sadike
  • Milk Thistle
  • Vročinski osat in
  • Poljak

Mariendiestel v homeopatiji

Mlečni osat (Carduus marianum) se uporablja tudi pri homeopatija kot zdravilo. Več o njegovi uporabi najdete v homeopatija pod našo temo: Carduus marianum Zdravilna rastlina mleček ima botanično ime Silybum marianum in spada v družino marjetice, kot je npr artičoka, kamilica, iglavcev ali ognjiča. Čudovita 0.70 m do 1.50 m visoka rastlina s pokončnim, drobno poraščenim steblom je stara eno do dve leti.

Listi črne badlje so zeleno-beli marmorirani, podolgovati, stebelni in so obilni. Na konicah in robovih imajo listi trna. Cvetovi mlečnega badlja so sestavljeni iz vijolično rdečih, sferičnih glav od štiri do 5 cm, ki so glede na rastlino zelo majhne.

Znan je tudi kot »divji artičoka“. Čas cvetenja je od junija do septembra. Plodovi mleka so dolgi približno 7 mm in sijoči, črno-rjavo-rumeni, marmorirani z belim papusom.

Prvotni dom zdravilne rastline Milk Thistle je Južna Evropa, Severna Afrika, Mala Azija in Južna Rusija. Raste na poljih in ob cestah, najdemo ga na sončnih in toplih krajih. Zdravilno rastlino gojijo v Nemčiji, Avstriji in vzhodni Evropi.

Nabirajo se plodovi in ​​zelišča mleka. Najboljši čas za nabiranje cvetov je v obdobju cvetenja. Semena nabiramo pozno poleti ali zgodaj jeseni.

Zgodovina

Mlečni badelj so v srednjem veku gojili že na samostanskih vrtovih. Ime je dolžno legendi: na letu v Egipt je Marie želela dojiti svojega otroka. Zaščito je poiskala pod krošnjami listov mleka.

Ko je med dojenjem na liste padlo nekaj kapljic mleka, je bilo zelišče opaženo in progasto. Botanično ime Silybum izhaja iz grščine (Silybum = rese). Grški zdravnik Dioskurid (40 do 90 po Kristusu) je že omenjal zdravilno rastlino mlečnjak.

V starejših knjigah najdemo tudi ime Cardulus marianus kot ime za osat. Paracelsus je mleko želodca že priporočal proti "zbadanju v notranjosti". Zdravnik Johann Gottfried Rademacher (1772 do 1850) je odložil mleko kot zdravilno rastlino za zdravljenje jetra bolezni. Še danes ga priporočamo kot zaščitno sredstvo za jetra.