Agevzija: vzroki, vrste, zdravljenje

Agevzija: Opis

Agevzija je izraz, ki ga zdravniki uporabljajo za opis okvare zaznavanja okusa. To izjemno redko obliko motnje okusa (disgevzijo) lahko razdelimo na tri podtipe:

  • Popolna agevzija: razume se kot popolna izguba sposobnosti okušanja, tj. prizadeti ne morejo več okusiti ničesar.
  • funkcionalna agevzija: sposobnost okušanja je zelo jasno omejena.
  • delna agevzija: prizadete osebe ne morejo več zaznavati določenih okusov (npr. sladkega).

Na splošno so motnje okusa redkejše od motenj voha. Lahko pa so za prizadete izjemno neprijetne in mučne. Konec koncev je za uživanje v hrani potreben normalen okus.

Tako se razvije okus

  • Okušalne brbončice: So "čutilni organ" za okus. Človek ima v predelu jezika in neba več tisoč okušalnih brbončic. Omogočajo nam razlikovati med petimi različnimi okusi: sladko, kislo, grenko, slano in umami (japonsko za pikantno-slano).
  • specifični kranialni živci: Od skupno dvanajstih kranialnih živcev so trije odgovorni za okus (VII, X in IX). Te tri živčne poti vodijo informacije od brbončic do možganov.
  • Možgani: V možganih se informacije, ki prihajajo iz brbončic, združijo, predelajo in tako zaznajo samo kot okus.

Katere druge oblike motnje okusa obstajajo?

Hipogevzija

zmanjšana občutljivost za okus v primerjavi z mladimi, zdravimi osebami

hipergevzija

preobčutljiv čut za okus v primerjavi z mladimi, zdravimi osebami

Parageusia

spremenjeno zaznavanje občutkov okusa (npr. sladko je lahko zaznano kot grenko)

Fantogevzija

Zaznavanje občutkov okusa brez vira dražljaja (npr. nerazložljiv kovinski okus v ustih). Imenuje se tudi "halucinacija okušanja".

Agevzija: Vzroki in možne bolezni

Agevzija je lahko epitelna, živčna in/ali centralna. To pomeni, da je zaznavanje okusa prizadete osebe moteno vsaj v eni od treh postaj zaznavanja okusa (brbončice v ustni sluznici – kranialni živci – možgani). Možni vzroki za to so različni. Vključujejo na primer:

  • Okužbe, kot so gripi podobna okužba (prehlad), gripa, sinusitis, covid-19 ali okužbe ustne sluznice z bakterijami ali glivicami
  • Sjögrenov sindrom in drugi vzroki suhih ust
  • psihiatrične bolezni, kot je depresija
  • sladkorna bolezen
  • hipotiroidizem
  • bolezni jeter in ledvic
  • vnetje možganov (encefalitis) ali kranialnih živcev (nevritis)
  • Brain tumorji
  • Travmatične poškodbe možganov
  • Epilepsija
  • multipla skleroza
  • Bolezni, povezane s smrtjo možganskih celic (nevrodegenerativne bolezni), npr. Alzheimerjeva bolezen
  • Zdravila, npr. antidepresivi, klorheksidin (npr. za izpiranje ust pri vnetju ustne sluznice ali dlesni), terbinafin (zdravilo proti glivičnim okužbam), citostatiki (zdravila za kemoterapijo)
  • Zdravljenje z obsevanjem v predelu glave in vratu, npr. pri raku grla
  • Operacije, npr. operacija ušesa ali odstranitev nebnih mandljev (tonzilektomija)
  • stik s strupenimi snovmi (vključno z nikotinom in alkoholom)
  • slaba ustna higiena

Včasih ni mogoče najti vzroka za motnjo okušanja. Potem se imenuje idiopatsko.

Agevzija: Kdaj morate k zdravniku?

Če je občutek okusa odsoten (agevzija) ali kako drugače spremenjen (hipogevzija, paragevzija ipd.), je to lahko znak prej neodkrite zdravstvene motnje. Kot vzrok motnje okusa so možni tako precej neškodljivi vzroki kot nevarne bolezni.

Kdor sumi, da ima motnjo okusa, naj ne okleva, ampak naj se odpravi k družinskemu zdravniku. Ta bo lahko ocenil, ali so potrebna dodatna pojasnila strokovnjakov.

Agevzija: Kaj počne zdravnik?

Prvi kontakt za motnjo okusa (kot je agevzija) je družinski zdravnik. Začetno oceno lahko opravi tako, da v podrobnem razgovoru zbere anamnezo pacienta (anamneza) ter opravi fizične in laboratorijske preiskave.

Če bo potrebno, bo bolnika napotil k specialistu – specialistu za bolezni ušes, grla in nosu. Odvisno od (domnevnega) vzroka agevzije se lahko posvetujete tudi z drugimi strokovnjaki, na primer z nevrologom (specialistom za živce) ali radiologom (specialistom za rentgenske žarke).

anamneza (anamneza)

Na začetku obiska pri zdravniku poteka podroben pogovor med bolnikom in zdravnikom, ki lahko da pomembne informacije o vzroku motnje okusa. Zdravnik vam bo zastavil različna vprašanja. Na primer:

  • Ne okušate ničesar več (agevzija) ali je občutek okusa drugače spremenjen?
  • Kako dolgo že imate motnjo okusa?
  • Se je motnja okusa pojavila nenadoma ali se je pojavila postopoma?
  • Je motnja okusa vedno prisotna ali le občasna?
  • Imate poleg motnje okusa tudi težave z vonjem?
  • Ali jemljete kakšna zdravila? Če da, katere?
  • Ali kadiš? Ali pijete alkohol? Koliko v vsakem primeru in od kdaj?
  • Ali imate že obstoječe bolezni (na primer sladkorno bolezen, avtoimunske bolezni)?
  • Ali ste v preteklosti utrpeli poškodbo glave?
  • Ali ste bili/se zdravite z obsevanjem ali kemoterapijo zaradi raka?
  • Ali imate poleg motenj okusa še kakšne druge simptome, kot so vrtoglavica, motnje vida, glavoboli ali senzorične motnje v rokah ali nogah?

Zdravniški pregled

V naslednjem koraku zdravnik temeljito pregleda usta, nos in grlo. To lahko odkrije številne očitne vzroke agevzije, kot je vnetje. Poleg tega zdravnik palpira bezgavke v predelu glave in vratu. Če so otekle, lahko to med drugim kaže na vnetno bolezen.

Ker je vzrok agevzije včasih v kranialnih živcih ali možganih, bo zdravnik opravil tudi orientacijski nevrološki pregled: s preprostimi testi ugotovimo, ali morda gre za pomanjkljivosti v delovanju kranialnih živcev ali možganov.

Testi okusa

V okviru klasične gustometrije lahko eno za drugo dajemo testne raztopine različnih okusov (sladko, kislo itd.) – na primer kot kapljice na jezik ali kot pršilo v ustih – za presejanje splošnega ( globalna) funkcija okušanja (v celih ustih). Pacient naj jih poskuša pravilno prepoznati.

Prav tako je mogoče preizkusiti različne razredčitve (koncentracije) vsake raztopine arome. To ne pomaga samo ugotoviti, ali lahko pacient prepozna različne okuse, temveč tudi na podlagi razredčitve ugotoviti, kako dober je občutek okusa za določen okus (ocena intenzivnosti).

Drug način za testiranje sposobnosti regionalnega okušanja je elektrogustometrija. To vključuje uporabo zelo nizkega toka na površini jezika. Draži brbončice (kot aroma) in tako pri bolniku običajno sproži zaznavo kislega ali kovinskega okusa. Nato se za vsako polovico jezika posebej določi prag okusa – torej najnižji dražljaj (v obliki najnižje jakosti toka), ki pri pacientu vzbudi zaznavo okusa.

Nadaljnji testi

Poleg teh specifičnih testov občutka za okus so pogosto potrebni tudi drugi pregledi za odkrivanje vzroka agevzije (ali druge motnje okusa). Ti vključujejo, vendar niso omejeni na:

  • Krvne preiskave, npr. če sumite na pomanjkanje vitamina, cinka ali železa, neodkrito sladkorno bolezen, bolezen jeter ali okužbo (iskanje specifičnih protiteles proti patogenom)
  • Merjenje proizvodnje sline
  • fino tkivni (histopatološki) pregled biopsij (vzorcev tkiva) jezika in ustne sluznice
  • pregled zob

Terapije

V primeru motnje okusa, kot je agevzija, je zdravljenje odvisno od osnovnega vzroka. Od bolnika se običajno zahteva potrpljenje. Sistem za okušanje ima izjemno visoko sposobnost spontanega okrevanja po poškodbi. Če pa vzrok motnje okusa ni navaden prehlad ali podobno začasno in neškodljivo, lahko okrevanje traja dolgo (običajno mesece ali celo leta).

Tukaj je nekaj primerov vzročnih možnosti zdravljenja agevzije:

  • V primeru pomanjkanja železa ali vitamina lahko zdravnik predpiše ustrezne dodatke za nadomestilo. Pri hipotiroidizmu so nujni tudi nadomestni pripravki – torej hormonski pripravki, ki nadomestijo pomanjkanje ščitničnih hormonov.
  • Če so vzrok agevzije zdravila, lahko lečeči zdravnik predlaga opustitev pripravka – če je to mogoče – ali prehod na drugo zdravilo.
  • Če je zdravilo povzročilo pomanjkanje cinka, kar posledično povzroči motnje okusa, je uporaben cinkov pripravek. V drugih primerih motenj okusa se včasih priporoča tudi uživanje cinka, vendar učinkovitost tukaj ni vedno dokazana.
  • Če je tumorska bolezen sprožilec motnje okusa, kot je ageuzija, je lahko indicirano konzervativno zdravljenje z zdravili, obsevanjem ali operacijo.
  • Tudi druge osnovne bolezni, povezane z agevzijo ali drugo motnjo okusa (kot so sladkorna bolezen, multipla skleroza itd.), je treba zdraviti strokovno.

Agevzija: Kaj lahko storite sami

Nekateri ljudje s funkcionalno agevzijo imajo še vedno majhno zaznavo okusnih dražljajev. Še posebej zanje so lahko koristne začimbe jedem. Na splošno je priporočljivo, da se prehranjujemo zdravo in raznoliko, da preprečimo pomanjkljivosti, ki lahko posledično poslabšajo občutek okusa.

Kdor zaradi ageuzije poje premalo in je zato že močno shujšal, naj gre k prehranskemu svetovalcu.

Pri vseh motnjah okušanja se je priporočljivo vzdržati nikotina in drugih snovi, ki poslabšajo sposobnost okušanja. O tem vam lahko podrobneje svetuje zdravnik.

Pozorni bodite na ustrezno ustno higieno (redno ščetkanje, nitkanje itd.). To pomaga preprečiti okužbe (npr. z bakterijami ali glivicami), ki lahko poškodujejo sluznico (in s tem tudi brbončice).