Avtonomni živčni sistem (VNS) nadzoruje številne vitalne telesne funkcije. Sem spadajo na primer dihanje, prebava in metabolizem. Na to, ali se dvigne krvni tlak, razširijo žile ali teče slina, z voljo ne moremo vplivati. Višji centri v možganih in hormoni nadzorujejo avtonomni živčni sistem. Skupaj s hormonskim sistemom skrbi za pravilno delovanje organov. Živčni impulzi se uporabljajo za hitro prilagajanje delovanja organa spreminjajočim se zahtevam. Hormone je treba s krvnim obtokom najprej prenesti do ciljnega organa.
Ko človek zjutraj na primer vstane, avtonomni živčni sistem takoj pošlje signal za zvišanje krvnega tlaka in prepreči vrtoglavico. Če je človek topel, sistem poskrbi za boljšo prekrvavitev kože in aktivira delovanje žlez znojnic. Po živčnih poteh se prenašajo tudi pomembni živčni impulzi (refleksi) iz organov v možgane, na primer iz mehurja, srca ali črevesja.
Glede na potek živčnih vrvic in njihovo delovanje ločimo zdravniki tri dele avtonomnega živčnega sistema:
- Simpatični živčni sistem,
- Črevesni živčni sistem (črevesni živčni sistem);
Simpatične in parasimpatične živčne poti vodijo od centralnega živčnega sistema (CNS = možgani in hrbtenjača) do organov. Končajo se na primer pri mišičnih celicah črevesne stene, srca, znojnic ali mišic, ki uravnavajo širino zenice. Simpatični in parasimpatični živčni sistem v bistvu delujeta kot protipostavka v telesu. V nekaterih funkcijah se sistema dopolnjujeta.
Simpatični živčni sistem – boj in beg
Simpatično živčevje pripravlja organizem na telesno in duševno zmogljivost. Poskrbi, da srce bije hitreje in močneje, dihalni trakt se razširi za boljše dihanje, črevesna aktivnost pa je zavrta. Skratka, simpatični živčni sistem pripravi telo na boj ali beg.
Živci vodijo električne impulze. S pomočjo kemičnih prenašalcev prenašajo signale na druge živčne celice ali ciljne celice v organih. Simpatične živčne celice komunicirajo med seboj z uporabo acetilholina in s svojimi ciljnimi celicami z uporabo norepinefrina.
Parasimpatični živčni sistem – počitek in prebava
Parasimpatik skrbi za telesne funkcije v mirovanju ter regeneracijo in ustvarjanje lastnih rezerv telesa. Aktivira prebavo, spodbuja različne presnovne procese in poskrbi za sprostitev.
Osrednje celice parasimpatičnega živčnega sistema se nahajajo v možganskem deblu in v spodnjem delu hrbtenjače (sakralna medula). V živčnih vozlih v bližini ciljnih organov ali v samih organih posredujejo svoje sporočilo drugim živčnim celicam. Parasimpatične živčne vrvice prenašajo vse signale z nevrotransmiterjem acetilholinom.
Nasprotniki v telesu
| Organ | Učinek simpatičnega živčnega sistema | Vpliv na parasimpatični živčni sistem |
| – Oko | Razširitev zenic | Zoženje zenic in močnejša ukrivljenost leče |
| - Žleze slinavke | Zmanjšano izločanje sline (malo in viskozna slina) | Povečano izločanje sline (veliko in redko slino) |
| Pospešek srčnega utripa | Upočasnitev srčnega utripa | |
| – Pljuča | Dilatacija bronhijev in zmanjšanje bronhialne sluzi | Zoženje bronhijev in povečanje bronhialne sluzi |
| - Prebavila | Zmanjšano gibanje črevesja in zmanjšano izločanje želodčnih in črevesnih sokov | Povečana črevesna gibljivost in povečano izločanje želodčnih in črevesnih sokov @ |
| – Trebušna slinavka | Zmanjšano izločanje prebavnih sokov | Povečano izločanje prebavnih sokov |
| – Moški spolni organi | Ejakulacija | Erekcija |
| - Koža | Zoženje krvnih žil, izločanje znoja, izraščanje las | Brez učinka |
Enterični živčni sistem
Visceralni živčni sistem ((enterični živčni sistem) je sestavljen iz pleteža živcev, ki se nahajajo med mišicami v črevesni steni. Načeloma ta živčna vlakna delujejo neodvisno od drugih živcev, vendar nanje močno vplivata parasimpatični in simpatični živčni sistem. črevesni živčni sistem skrbi za prebavo: na primer poveča gibanje črevesnih mišic, poskrbi za izločanje več tekočine v črevesno cev in poveča prekrvavitev črevesne stene.
