Kaj je vidni živec?
Tako kot mrežnica je tudi vidni živec del možganov. Dolg je približno štiri do pet centimetrov in se začne pri optičnem disku v očesu (discus nervi optici). To je belkasto območje v obliki diska na očesnem ozadju, kjer se živčni končiči mrežnice (mrežnice) povezujejo in tvorijo vidni živec. Tam, na zadnjem polu očesa, je približno tri milimetre in pol velika odprtina za prehod vidnega živca skozi sklero (belo beločnico očesa).
Vendar pa niso le mrežnični živčni končiči tisti, ki se zbirajo v optičnem disku (očesu) – to je tudi mesto, kjer mrežnične žile vstopajo in izstopajo v vdolbino, ki se nahaja v središču. Zaradi tega na tej točki ni vida (ni fotoreceptorjev). Zdravniki zato govorijo tudi o »slepi pegi«.
Živčna vlakna, ki izhajajo iz perifernega predela mrežnice, se nahajajo tudi v vidnem živcu v perifernem predelu. Vlakna iz osrednjega področja mrežnice in makule (območje najostrejšega vida) potekajo znotraj vidnega živca. Vsa živčna vlakna v vidnem živcu so obdana z zaščitnimi mielinskimi ovojnicami.
Stičišče vidnega živca
V lobanjski votlini pred hipofizo se združita vidna živca obeh očes in tvorita križišče vidnega živca (optična kiazma). Vendar pa so živčna vlakna v obeh vidnih živcih le delno prekrižana: prekrižana so vlakna, ki prihajajo iz srednjih (nosnih) polovic mrežnice; vlakna, ki prihajajo iz zunanjih (temporalnih) predelov mrežnice, niso prekrižana.
To pomeni, da se po križanju vlakna iz leve hemisfere mrežnice obeh očes premaknejo v levo možgansko poloblo, vlakna iz desne hemisfere mrežnice pa v desno možgansko poloblo.
Po križišču obeh vidnih živcev zdravniki govorijo o »tractus opticus«.
Funkcija optičnega živca je predvsem prenos elektromagnetnih (svetlobnih) impulzov, ki zadenejo mrežnico, do vidnega centra v možganski skorji. Tam se informacije, ki prihajajo iz oči, predelajo v sliko.
Nekatera vlakna optičnega trakta so pomembna tudi za zenični refleks: Običajno sta obe zenici enako široki. Ko na eno oko zadene močnejša svetloba, se zenica ne zoži samo na tem očesu, ampak hkrati tudi na drugem, neosvetljenem očesu.
Kakšne težave lahko povzroča vidni živec?
Pri poškodbi v predelu tractus opticus pride do izpada vidnega polja (skotoma) v prizadeti polovici mrežnice obeh očes (homonimna hemianopsija). Poškodba optične kiazme povzroči heteronimno hemianopsijo: izguba vidnega polja prizadene lateralno polovico (proti templju) ali medialno polovico (proti nosu) obeh očes.
Optični nevritis (vnetje vidnega živca) vodi v okvaro vida in lahko povzroči tudi slepoto.
Pri optični atrofiji pride do izgube optičnih živčnih vlaken – bodisi v samo enem vidnem živcu bodisi v obeh vidnih živcih. To se lahko zgodi, na primer, kot posledica poškodbe ali optičnega nevritisa ali je posledica zdravil, nikotina ali nizke stopnje alkohola. Povečan pritisk (npr. pri tumorski bolezni ali »hidrocefalusu«) lahko poškoduje tudi vidni živec tako, da živčna vlakna odmrejo.
