Kaj je elektromiografija?
Pri elektromiografiji merimo električno aktivnost mišičnih vlaken in jo posnamemo kot tako imenovani elektromiogram. Razlikuje se med:
- Površinski EMG: Tukaj so merilne elektrode prilepljene na kožo.
- Igelni EMG: Tukaj zdravnik vstavi igelno elektrodo v mišico.
V obeh primerih se aktivnost mišice meri tako med gibanjem kot v mirovanju. Na podlagi vrste in intenzivnosti izmerjene aktivnosti lahko zdravnik sklepa o izvoru in razširjenosti bolezni.
Električna mišična aktivnost
Če je treba mišico premakniti, možgani prenesejo električni impulz prek živca na tako imenovano živčno-mišično končno ploščo – »stično točko« med motoričnim živcem in mišično celico. Tu impulz sprošča sporočilne snovi, ki vodijo do odprtja ionskih kanalov v membrani mišične celice. Posledični ionski tok skozi membrano ustvarja električno napetost: tako imenovani mišični akcijski potencial (MAP) se razširi po mišični celici, povzroča majhne mišične trzaje in se lahko meri kot potencial.
Kdaj naredite elektromiografijo?
Medtem se elektromiografija uporablja tudi v biofeedbacku – posebni metodi vedenjske terapije –, ki lahko pacientu poda informacije o mišičnih napetostih, ki jih sam ne zazna. Tako se nauči ciljno vplivati nanje.
Najpogostejši razlogi za elektromiografijo so:
- Vnetje mišic (miozitis)
- Bolezni mišic (miopatije)
- mišična oslabelost (miastenija)
- patološko dolgotrajna mišična napetost (miotonija)
Kaj počnete med elektromiografijo?
Igelni EMG se začne z vstavitvijo elektrode v mišico, kar se na elektromiogramu prikaže kot kratek izpeljan električni potencial. Če potencial ni izmerjen, to kaže na mišično atrofijo. Če je potencial znatno podaljšan, zdravnik predvideva vnetje ali mišično bolezen.
Nato se izmeri aktivnost mišic v mirovanju. Ker zdrava mišica ne oddaja električnih impulzov, se ne sme meriti mišična aktivnost, razen pri manjših, zelo kratkih potencialih.
Do trajnega vzdraženja mišice lahko pride, če je prekinjena povezava med živcem in mišico ali pa je poškodovan sam živec.
Nasprotno pa površinski EMG z lepljivimi elektrodami ne snema posameznih mišičnih vlaken, temveč celotno mišico ali mišično skupino. Ta vrsta elektromiografije se uporablja predvsem v športni fiziologiji ali biofeedbacku. Elektrode so pritrjene na kožo. Potenciali se merijo med napetostjo in mirovanjem.
Kakšna so tveganja elektromiografije?
Elektromiografija je razmeroma nezahtevna preiskava. Ker je igelna elektroda za igelni EMG tanjša od običajne igle, večina ljudi občuti le kratek vbod, ko jo vstavijo v mišico, kot pri akupunkturni igli. Zategovanje mišice lahko nato povzroči blago bolečino.
Mišice ali živci se z elektromiografijo ne poškodujejo. V redkih primerih se zaradi igelnega EMG pojavijo okužbe ali krvavitve. Zato je treba vnaprej izključiti nagnjenost k krvavitvam.
Lepilne elektrode lahko povzročijo draženje kože. Možna je tudi alergija na obliže.
Kaj moram upoštevati po elektromiografiji?
Po ambulantni elektromiografiji lahko odidete domov. Če se na pregledanem predelu telesa pojavi rdečina ali vnetje, takoj obvestite zdravnika.
