Profilaksa endokarditisa – za koga?
V večini primerov se infektivni endokarditis razvije, ko notranjo oblogo srca napade prejšnja bolezen. To je lahko na primer v primeru prirojene okvare srca ali srčne zaklopke, pa tudi, če se je na primer aortna zaklopka spremenila zaradi arterioskleroze (otrdelosti arterij) v starosti. Vsaka napaka v endokardu (notranji ovojnici srca), ki prav tako sestavlja srčne zaklopke, je tarča za patogene. Obstaja torej tudi tveganje za endokarditis po nekaterih operacijah srca.
Endokarditis je torej najbolje preprečiti, če se osnovne bolezni zdravijo ali operirajo v zgodnji fazi. Hkrati je treba preprečiti vstop velikih količin bakterij v krvni obtok in s tem v srce – ali jih vsaj čim hitreje narediti neškodljive. Tu nastopi profilaksa endokarditisa.
Glede na trenutno stanje spadajo v rizično skupino za endokarditis oziroma hud potek bolezni in zato prejemajo profilakso endokarditisa naslednji bolniki:
- Bolniki z umetnimi srčnimi zaklopkami (mehanskimi ali iz živalskega materiala)
- Bolniki z rekonstruiranimi srčnimi zaklopkami z umetnim materialom (v prvih šestih mesecih po operaciji)
- Bolniki z določenimi prirojenimi srčnimi napakami (»cianotične« srčne napake).
- Vse srčne napake, zdravljene s protezami (v prvih šestih mesecih po operaciji, doživljenjsko, če ostanejo deli patoloških sprememb, npr. rezidualni shunt ali šibkost zaklopk)
- Bolniki, ki so prestali presaditev srca in imajo težave s srčnimi zaklopkami (po evropskih smernicah v tem primeru od leta 2009 ni več treba izvajati profilakse, vendar jo v klinični praksi nekateri zdravniki zaradi varnosti še vedno uporabljajo)
Profilaksa endokarditisa – tako se izvaja
Ali zdravnik uvede profilakso endokarditisa pred operacijo ali posegom, je odvisno od bolnika, lokacije posega in zadevnega posega. Profilaksa endokarditisa je pomembna, če se na primer bakterije med operacijo zaradi poškodbe sluznice (bakteriemija) izpirajo neposredno v krvni obtok. Kljub temu trenutno veljavne smernice priporočajo profilakso endokarditisa le v zelo redkih primerih.
Po eni strani je to posledica dejstva, da njegova korist do danes ni bila jasno dokazana. Po drugi strani pa pogosta uporaba antibiotikov spodbuja odporne bakterije. Strokovnjaki Evropskega združenja za srce (ESC) zdaj priporočajo profilakso endokarditisa le pri bolnikih z visokim tveganjem, kot je navedeno zgoraj.
Profilaksa endokarditisa se sicer uporablja le, če je okuženo kirurško področje ali področje preiskave. Sem sodijo različne preiskave ali posegi, pri katerih lahko pride do poškodbe sluznice, na primer v prebavilih, sečilih in spolovilih ali kože ali mehkih tkiv (npr. mišic). Drugo področje so posegi na dihalnih poteh, kot so tonzilektomije ali endoskopije pljuč.
Zdaj obstaja splošno priporočilo za profilakso endokarditisa le za določene tretmaje v ustni votlini in samo za bolnike z visokim tveganjem!
Bolnik 30 do 60 minut pred posegom vzame antibiotik v obliki tablet, na primer amoksicilin. V primeru obstoječih okužb se antibiotik za profilakso endokarditisa prilagodi posameznemu povzročitelju, na primer ampicilin ali vankomicin v primeru enterokokne okužbe v črevesju. V nekaterih primerih je potrebno tudi zdravilo, ki ga ni mogoče jemati v obliki tablet; v tem primeru ga zdravnik daje v obliki infuzije.
Profilaksa endokarditisa doma: dejavnik ustne higiene
Tudi brez medicinskega posega lahko začasna bakteriemija (bakterije v krvi) povzroči endokarditis. Pri žvečenju ali umivanju zob lahko na primer bakterije vstopijo v krvni obtok skozi majhne poškodbe ustne sluznice.
