Kratek pregled
- Kaj je glavkom? Skupina očesnih bolezni, ki lahko uničijo mrežnico in vidni živec v napredovalih fazah in povzročijo slepoto, če jih ne zdravimo. Znan tudi kot glavkom.
- Simptomi: Sprva skoraj brez simptomov, v napredovalih fazah izguba vidnega polja, bolečine v očeh, glavoboli. Pri akutnem glavkomu (napad glavkoma) simptomi, kot so nenadne motnje vida, zelo trdo zrklo, hudi glavoboli in bolečine v očesu, slabost.
- Vzrok: nepopravljiva poškodba vidnega živca, ki jo pogosto (delno) povzroči previsok intraokularni tlak.
- Sočasni dejavniki in dejavniki tveganja: npr. višja starost, nizek krvni tlak, visok krvni tlak, koronarna srčna bolezen (CHD), diabetes mellitus, zvišane vrednosti lipidov v krvi, migrena, tinitus, huda kratkovidnost ali daljnovidnost, družinska anamneza glavkoma, temna barva kože, kajenje.
- Zdravljenje: zdravila, po potrebi operacija.
- Prognoza: Če glavkoma ne zdravimo, vodi v slepoto.
Glavkom: Opis
Glavkom je eden najpogostejših vzrokov za slepoto. V industrializiranih državah je glavkom tretji najpogostejši vzrok slepote. Ocenjuje se, da v Evropi za glavkomom trpi približno 14 milijonov ljudi. V mnogih primerih se prizadeti ne zavedajo svojega stanja.
Takoj ko oseba z glavkomom sama opazi motnje vida, je poškodba mrežnice in/ali vidnega živca pogosto že precej napredovala. In škode, ki je že nastala, običajno ni več mogoče odpraviti.
Glavkom je s starostjo pogostejši. Po 75. letu starosti zboli od sedem do osem odstotkov ljudi, po 80. letu celo od 10 do 15 odstotkov.
Oblike glavkoma
Drugič, glede na anatomijo komornega kota lahko glavkom razdelimo v dve glavni skupini: glavkom z odprtim zakotjem (glavkom s širokim zakotjem) in glavkom z ozkim zakotjem (glavkom z zaprtim zakotjem).
Glaukom odprtega zakotja
Daleč najpogostejša oblika glavkoma pri starejših ljudeh je primarni glavkom z odprtim zakotjem – najdemo ga pri približno devetih od desetih bolnikov z glavkomom. Ta oblika glavkoma nastane zaradi motnje drenaže v tako imenovani trabekularni mrežici (gobasto tkivo v komornem kotu), katere vzrok ni znan. Ker očesna vlaga ne more pravilno odtekati, se poveča intraokularni tlak. Primarni glavkom odprtega zakotja je kroničen in prizadene obe očesi.
Sekundarni glavkom odprtega zakotja je manj pogost. V tem primeru prekatna prekatna tekočina ne more pravilno odtekati zaradi blokade znotraj trabekularne mreže. To oviro lahko na primer povzročijo vnetne celice, rdeče krvne celice ali tumorske celice ali pa je posledica zdravljenja s kortizonom.
Glavkom z ozkim kotom
Včasih vzrok glavkoma z ozkim zakotjem – tj. sploščen sprednji prekat – ostane neznan (primarni glavkom z ozkim zakotjem). Nasprotno pa je sekundarni glavkom z ozkim zakotjem mogoče pripisati drugi očesni bolezni, na primer rubeosis iridis (nenormalna vaskularizacija šarenice zaradi pomanjkanja lokalnega krvnega pretoka, npr. pri sladkornih bolnikih).
Če se ta motnja iztoka pojavi akutno (kot napad), se imenuje napad glavkoma (znan tudi kot "akutno zaprtje zakotja"). Komorni kot se nenadoma premakne. Intraokularni tlak se lahko nato v nekaj urah tako poveča, da pride do takojšnje in trajne poškodbe mrežnice in živcev (nevarnost slepote!).
Napad glavkoma je oftalmološko nujno stanje, ki ga je treba zdraviti čim prej!
Druge oblike glavkoma
Obstaja več drugih vrst glavkoma.
Po drugi strani pa je prirojeni glavkom redek: pri prizadetih dojenčkih trabekularna mreža v kotu očesa iz neznanih razlogov ni popolnoma oblikovana ali pa je odtok očesne vodice oviran s tkivom. Ta oblika glavkoma je opazna že v prvem letu življenja in lahko relativno hitro povzroči slepoto.
Glavkom: simptomi
Simptomi glavkoma se razlikujejo glede na obliko in stopnjo bolezni.
Kronični glavkom: simptomi
Velika večina bolnikov ima kronično progresivni glavkom – najpogosteje primarni glavkom odprtega zakotja, včasih tudi kronični glavkom ozkega zakotja. V takšnih primerih v zgodnjih fazah običajno ni simptomov. Bolniki z glavkomom pogosto opazijo svojo bolezen šele v napredovali fazi zaradi naraščajočih okvar vidnega polja (skotomov):
Občasno se okvare vidnega polja pojavijo tudi v središču vidnega polja.
Drugi simptomi glavkoma lahko vključujejo rdečico oči, glavobole in bolečine v očeh. Poleg tega lahko dolgotrajno povišan intraokularni tlak povzroči otekanje (edem) določenih celic v očesu, kar ima za posledico lom svetlobe, ki se zazna kot barvni obroči ali halosi (avre) okoli svetlih svetlobnih virov.
Akutni glavkom (glavkomski napad): simptomi
Pri akutnem glavkomu z ozkim zakotjem (glavkomski napad) nenadno močno zvišanje očesnega tlaka v nekaj urah sproži naslednje simptome:
- otipljivo trdo zrklo
- Hude bolečine v očeh in glavoboli
- pordelost oči
- Barvni svetlobni krogi (halosi) okoli svetlobnih virov
- zmanjšana ostrina vida
- Fiksna, zmerno široka zenica ("fiksna" pomeni, da se skoraj ne zoži ali pa se sploh ne zoži, ko je izpostavljena svetlobi)
- Slabost in bruhanje
Prirojeni glavkom: simptomi
Če ima otrok naslednje simptome, je lahko vzrok prirojeni glavkom:
- Povečanje zrkla in roženice (kravje oko ali volovsko oko, medicinski izraz: buftalmus)
- Povečan premer roženice
- motnost roženice
- svetlobno občutljive oči (fotofobija)
- solzne oči
Če pri svojem otroku opazite te znake, vsekakor obiščite pediatra! Vas in vašega otroka lahko napotijo k specialistu.
Glavkom: vzroki in dejavniki tveganja
Kot že omenjeno, obstajajo primarne oblike glavkoma, katerih vzrok ni znan, in sekundarne oblike glavkoma, ki se razvijejo kot posledica druge bolezni ali poškodbe oči, na primer.
Pregled najpomembnejših vzrokov in dejavnikov tveganja za glavkom:
- Depoziti (plaki), ki ovirajo trabekularno mrežo v kotu komore in »Schlemmov kanal« v kotu komore (glavkom z odprtim zakotjem). Obloge so običajno povezane s starostjo.
- nizek krvni tlak ali zelo nizka vrednost drugega krvnega tlaka (diastolični krvni tlak), npr. zaradi okvare srčnih zaklopk ali nekaterih motenj delovanja žil
- kronično visok krvni tlak (hipertenzija), ki poškoduje steno krvnih žil
- kronično povišane ravni lipidov v krvi (kot je hiperholesterolemija), ki povzročajo usedline v krvnih žilah (arterioskleroza)
- diabetes mellitus in druge presnovne bolezni, ki spremenijo notranjo steno krvnih žil in ovirajo pretok krvi
- Avtoimunske bolezni, ki vključujejo krvne žile
- Kajenje, saj nikotin zoži krvne žile (tudi tiste v očesu)
- Motnje krvnega obtoka (vaskularna disfunkcija)
- (začasna) spazmodična vazokonstrikcija, kot je Raynaudov sindrom, migrena, tinitus
- hudo vnetje očesa ali v očesu, ki lahko povzroči brazgotinjenje ali usedline v kotu očesne komore
- dolgotrajno zdravljenje s kortizonom
- huda kratkovidnost ali daljnovidnost nad štiri dioptrije, pri kateri je spremenjena oblika zrkla in sprednje očesne prekate
- Primeri glavkoma v družini
- temna barva kože
Povišan očesni tlak
V mnogih primerih je glavkom povezan s povečanim pritiskom v zrklu (intraokularni tlak). To se zgodi, ko se vodna vodica nabere v sprednjem očesnem prekatu, na primer zaradi ovire v iztoku:
Prekatno prekatje proizvajajo posebne celice in se sproščajo v zadnji prekat očesa. Od tam teče v sprednji očesni prekat, kjer se nato odvaja preko drenažnega sistema v kotu očesnega prekata. Stalna izmenjava prekatne vodice je pomembna za delovanje očesa. Prekatna prekatna vodica prenaša hranila in kisik do leče in roženice, ki nimata lastnih krvnih žil. Služi tudi kot optični medij.
Intraokularni tlak je povišan le pri vsakem drugem bolniku
Nedavne študije so pokazale, da ima le približno polovica bolnikov z glavkomom dejansko nenormalno visok intraokularni tlak. Pri ostalih 50 odstotkih obolelih je očesni tlak v mejah normale. Kljub temu pa je tudi njihov pretok krvi moten zaradi neravnovesja med očesnim in perfuzijskim tlakom. Vendar to neravnovesje ni posledica ovir pri odtoku očesne vodice (kot je to pri zvišanem očesnem tlaku), temveč morda zaradi sprememb na ožilju ali motenj splošnega delovanja krvnega obtoka.
Glavkom: preiskave in diagnoza
Obisk zdravnika se začne s podrobnim posvetom med zdravnikom in bolnikom (anamneza). Sledijo različni pregledi oči.
Zdravstvena zgodovina
Zdravnik lahko podatke iz anamneze uporabi za zbiranje vaše zdravstvene anamneze. Možna vprašanja, ki jih zdravnik lahko postavi, so npr
- Imate težave z vidom?
- Imate težave s cirkulacijo?
- Ali imate znane osnovne bolezni, kot so diabetes mellitus, migrene ali visok krvni tlak?
- Ste si poškodovali oko, na primer v nesreči ali med športom?
- Jemljete kakšna zdravila?
- Ali prenašate predpisana zdravila?
- Ali jemljete zdravila, kot vam je predpisal zdravnik?
- Ali obstajajo očesne bolezni v družini?
Pregled očesa
Zdravstveni anamnezi sledi pregled očesa. Zdravnik si ogleda veke, roženico, lečo in solzni aparat ter poišče morebitne spremembe. Na primer, rdečica ali gnoj lahko kažeta na nekatere bolezni.
Pregled sijalke
Če obstaja sum na glavkom, oftalmolog oceni predvsem prostorsko stanje sprednjega očesnega prekata in globino sprednjega očesnega prekata. Poišče tudi spremembe v šarenici in nenavadno pigmentacijo roženice.
Pregled s špranjsko svetilko poteka v zatemnjenem prostoru in je za pacienta popolnoma neboleč.
Merjenje intraokularnega tlaka (tonometrija)
Tlak v zrklu lahko hitro izmerimo s tako imenovanim aplanacijskim tonometrom. Merilna plošča naprave pritiska na očesno roženico s sprednje strani (v predelu zenice) in določa pritisk, potreben za deformacijo določenega področja (aplanacija = sploščenje, sploščenje; tonus = napetost, pritisk). Ker je roženica očesa zelo občutljiva na dotik, jo za pregled omrtvičimo z lokalnim anestetikom.
Pri večini ljudi z glavkomom so izmerjene vrednosti očesnega tlaka nad 21 mmHg, v skrajnih primerih (napad glavkoma) včasih tudi več kot dvakrat višje.
Pri meritvi bo oftalmolog upošteval, da je očesni tlak pogosto višji pri starejših, ne da bi bil glavkom takoj prisoten. Poleg tega na rezultat meritve vpliva tudi debelina roženice, ki jo je treba zato določiti z nadaljnjim pregledom (pahimetrija – glej spodaj).
Kontroverzne koristi
Vendar je korist merjenja intraokularnega tlaka pri diagnostiki glavkoma sporna. Intraokularni tlak ni povišan pri vseh bolnikih z glavkomom. To pomeni, da je lahko glavkom prisoten tudi, če so rezultati meritev normalni. Koristi in tveganja pregleda je treba pretehtati v vsakem posameznem primeru in se o njih pogovoriti z oftalmologom.
Merjenje debeline roženice (pahimetrija)
V ta namen celotno sprednjo in zadnjo površino roženice slikamo s svetlobnim snopom v obliki reže in posnamemo s kamero visoke ločljivosti. Računalniški program uporablja te slike za izračun debeline na tisoče posameznih točk in na koncu rekonstruira zelo natančen profil debeline.
Oftalmoskopija (funduskopija)
Oftalmoskopija (funduskopija) je še posebej informativna za diagnozo "glavkoma", saj omogoča neposredno vizualizacijo poškodbe glavkoma in stopnje bolezni:
S pomočjo oftalmoskopa – mešanice povečevalnega stekla in svetlobnega vira – oftalmolog oceni stanje mrežnice, njenih krvnih žil in glavice vidnega živca. Da bi zdravnik lahko videl čim večji del očesnega ozadja, bolnik malo pred pregledom dobi posebne kapljice za širjenje zenice.
Pregled komornega kota (gonioskopija)
Za glavkom ozkega zakotja je značilen plitek kot komore. Pri glavkomu z odprtim zakotjem je mogoče zaznati blokade iztoka skozi šarenico in morebitne s starostjo povezane plake. Adhezije in razbarvanje lahko kažejo tudi na glavkom.
Merjenje vidnega polja (perimetrija)
Pomembna preiskava za odkrivanje obstoječe poškodbe mrežnice ali živčevja je meritev vidnega polja (perimetrija). Izvaja se za vsako oko posebej (pri pregledu je drugo oko pokrito).
Med preiskavo se pacientu na različnih mestih v prostoru drug za drugim prikazujejo optični dražljaji, ne da bi smel vanje gledati neposredno. Če zazna svetlobni dražljaj, mora to pokazati s pritiskom na gumb. Tako je mogoče določiti velikost vidnega polja in morebitne okvare vidnega polja (skotome), kot se pojavljajo pri glavkomu.
Merjenje pretoka krvi
Z različnimi preiskavami lahko ugotovimo prekrvavitev mrežnice in vidnega živca. Pogosto uporabljene metode so fluoresceinska angiografija (rentgenski kontrastni pregled krvnih žil v očesu), termografija (beleženje toplote, ki jo oddaja zrklo kot merilo pretoka krvi) in kapilarna mikroskopija (opazovanje najfinejših krvnih žil v mrežnici). pod povečavo).
Ker pri glavkomu razmerje med očesnim tlakom in tlakom v očesnih žilah ni pravilno, je del rutinskih pregledov tudi merjenje krvnega tlaka.
Glavkom: Zdravljenje
V primeru sekundarnega glavkoma je treba, če je mogoče, zdraviti tudi osnovni vzrok (npr. druga očesna bolezen ali bolezen, ki prizadene celotno telo, kot je sladkorna bolezen).
Znižanje intraokularnega tlaka
Cilj zdravljenja glavkoma je trajno znižanje povišanega očesnega tlaka pod kritično raven, da lahko do celic mrežnice in vidnega živca spet priteče dovolj krvi. Ta "kritični intraokularni tlak" se razlikuje od osebe do osebe. Odvisen je od povprečnega tlaka, pri katerem kri kroži v krvnih žilah zrkla (perfuzijski tlak):
Znižanje očesnega tlaka pod individualno ciljno vrednost je pogosto mogoče doseči z zdravili, včasih pa je potrebna tudi operacija glavkoma. To je odvisno od vzroka in poteka bolezni.
Glavkom: zdravila
Vseh oblik glavkoma ni mogoče zadovoljivo zdraviti z zdravili. Vendar pa pri najpogostejši obliki glavkoma, primarnem glavkomu z odprtim zakotjem, pogosto zadostuje zdravljenje z zdravili.
Bolniki običajno dobijo posebne kapljice za oko, ki jih je treba aplicirati enkrat ali večkrat na dan. Kapljice vsebujejo učinkovine, ki so namenjene znižanju očesnega tlaka pod individualno ciljno vrednost – z zmanjšanjem nastajanja očesne vodice in/ali izboljšanjem odtoka očesne vodice:
- Zaviralci karboanhidraze (npr. dorzolamid, brinzolamid, acetazolamid): tudi zmanjšajo nastajanje prekatne vodice. Običajno se uporabljajo kot kapljice za oči. V primeru akutnega napada glavkoma pa jih lahko injiciramo tudi neposredno v veno, da hitreje delujejo.
- Simpatomimetiki/alfa-agonisti (npr. apraklonidin, brimonidin): lahko zmanjšajo nastajanje prekatne vodice in povečajo njen odtok.
- Prostaglandini (npr. latanoprost, bimatoprost, travoprost, tafluprost): Zagotavljajo boljši odtok očesne vodice. Kot stranski učinek lahko barva šarenice postane temnejša.
- Parasimpatomimetiki (npr. pilokarpin, karbahol): zožijo zenico (mioza), s čimer razširijo kot očesne vloge in olajšajo odtok očesne vloge. Neprijeten stranski učinek: Zoženje zenice omejuje vid predvsem pri starejših.
Katero zdravilo na koncu predpišemo in v kakšnem odmerku, je odvisno predvsem od oblike glavkoma, ki jo zdravimo. Vsekakor pa je pomembno, da zdravnik in glavkomski bolnik dobro sodelujeta in da se bolnik dosledno drži terapije.
Glavkom: kirurški posegi
Če zdravila za zdravljenje glavkoma ne morejo dovolj in zanesljivo znižati očesnega tlaka, je potrebna operacija. Včasih se kombinira zdravljenje z zdravili in kirurško zdravljenje glavkoma.
Pri napadu glavkoma na primer najprej uporabimo zdravila za akutno razbremenitev pritiska in šele nato operiramo oko. Nasprotno pa operacijo glavkoma opravimo čim prej pri zgodnji otroški obliki glavkoma (primarni kongenitalni glavkom).
Za kirurško zdravljenje glavkoma so na voljo naslednji postopki:
Trabekulotomija/trabekulotomija
Operacija se izvaja v lokalni anesteziji in se pogosto lahko izvaja ambulantno. Postopek traja približno 30 minut.
Iridektomija in laserska iridotomija
Iris se odpre skozi majhen rez – bodisi s finim nožem ali laserjem. Skozi majhno luknjico lahko prekatna prekatna prekatka preide neposredno iz zadnjega v sprednji očesni prekat, kjer nato odteče skozi kanal.
Ta postopek je uporaben, če ima bolnik glavkom z ozkim zakotjem in obstaja tveganje za zaprtje zakotja (napad glavkoma). Izvaja se v lokalni anesteziji.
Laserska trabekuloplastika
Gobasto tkivo v komornem kotu (trabekularna mreža) je obstreljeno z laserskimi žarki, kar izboljša odtok očesne vodice. Ta metoda se uporablja predvsem pri bolnikih z glavkomom odprtega zakotja. V idealnem primeru lahko očesni tlak znižamo za približno osem milimetrov živega srebra (mmHg).
Ciklopotokoagulacija/ciklokriokoagulacija
Kirurški poseg se osredotoča na ciliarnik – obročasti del srednjega dela očesa, na katerega je »pritrjena« leča in sodeluje pri nastajanju očesne vodice.
Med posegom uničimo ciliarnik z laserjem (ciklofotokoagulacija) ali hladnim peresom (ciklokriokoagulacija) v predelu, ki tvori prekatno prekatno prekatno prekatje – zmanjša se količina proizvedene prekatne prekatne vodice, kar zniža očesni tlak.
Oba postopka za zdravljenje glavkoma se lahko upoštevata pri sekundarnem glavkomu in pri glavkomu, kjer so bile druge operacije neuspešne.
Odprtje Schlemmovega kanala
Schlemmov kanal ima pomembno vlogo pri odvajanju prekatne vodice. Med postopkom kirurg s sondo poišče kanal in nato od tam ustvari odprtino v sprednji očesni prekat. To izboljša drenažo prekatne vodice.
Redni pregledi
Pomemben del zdravljenja glavkoma so tudi redni pregledi pri oftalmologu. Smiselno je opraviti enega do tri preglede na leto – odvisno od tega, kako daleč je glavkom napredoval.
Glavkom: napredovanje bolezni in prognoza
Brez zdravljenja glavkom vodi v slepoto, ker še naprej poškoduje vidne celice mrežnice in vidnega živca. Napredovanje bolezni je hitrejše, čim dlje je glavkom prisoten. Ko enkrat nastane škoda, je ni več mogoče odpraviti.
Zato je še toliko bolj pomembno odkriti glavkom v zgodnji fazi, se izogniti dejavnikom tveganja in dosledno nadaljevati začeto zdravljenje. Dobra novica je, da je glavkom običajno mogoče ustaviti in ohraniti vid z ustreznimi zdravili in/ali operacijo.
