Imatinib: učinki, aplikacije, stranski učinki

Kako deluje imatinib

Kot tako imenovani zaviralec kinaze BCR-ABL imatinib zavira encim, ki je čezmerno aktiven v rakavih celicah. Aktivnost te tieozin kinaze je s tem znižana, tako da ponovno ustreza tisti v zdravih celicah.

Ker zdrave celice nimajo tega patološko spremenjenega encima, imatinib deluje samo na rakave celice. Tveganje neželenih učinkov je torej manjše kot pri starejših zdravilih proti raku (nespecifični citostatiki), ki načeloma delujejo proti hitro delečim celicam – ne glede na to, ali gre za zdrave celice ali rakave celice.

V telesu je strogo regulirano, katere celice se morajo razmnoževati in kdaj ter kdaj odmreti. Večina telesnih tkiv se nenehno regenerira, da lahko prenesejo stalen stres. Druga tkiva, kot je živčno tkivo, se v bistvu sploh ne delijo ali regenerirajo.

Preden se celica deli, je treba genetski material (sestavljen iz 46 kromosomov) podvojiti in nato enakomerno razdeliti med dve hčerinski celici. Če pride do napak v procesu in se ne popravijo, lahko to povzroči raka. To se dogaja tudi pri posebni obliki krvnega raka, kronični mieloični levkemiji s pozitivnim kromosomom Philadelphia.

Prekomerna prisotnost belih krvničk vodi tudi do imena bolezni: "levkemija" pomeni "bela kri".

Absorpcija, razgradnja in izločanje

Po zaužitju se imatinib preko črevesne sluznice absorbira v kri in preko transportnih beljakovin v krvi doseže obolele celice. V jetrih se učinkovina delno pretvori, vendar je glavni produkt pretvorbe še vedno učinkovit proti rakavim celicam.

Približno tri četrtine zdravila se pretvori in razgradi. Razgradni produkti in nespremenjen imatinib se v glavnem izločijo z blatom. Po 18 urah je v telesu le še približno polovica učinkovine.

Kdaj se imatinib uporablja?

Imatinib se uporablja za zdravljenje na novo diagnosticirane kronične mieloične levkemije s filadelfijskim kromosomom pri odraslih in otrocih, kadar so izpolnjeni določeni pogoji (na primer presaditev kostnega mozga ni mogoča ali zdravljenje z interferoni ni bilo uspešno).

Trajanje zdravljenja z imatinibom je odvisno od vrste in resnosti bolezni in ga določi zdravnik. V večini primerov se zdravljenje z imatinibom izvaja dolgoročno kot kontinuirano zdravljenje za zatiranje rasti in zlasti širjenja tumorja.

Kako se imatinib uporablja

Imatinib se jemlje v obliki tablet. Odmerjanje je običajno 400 do 600 miligramov imatiniba enkrat na dan z obrokom in kozarcem vode. V posebej hudih primerih bolezni ali izbruhov se 800 miligramov, razdeljenih v dva odmerka (zjutraj in zvečer), vzame z obroki.

Otroci prejemajo ustrezno nižje dnevne odmerke imatiniba. Pri bolnikih z disfagijo in otrocih, mlajših od šest let, lahko tableto imatiniba zdrobijo, popijejo v negazirani vodi ali jabolčnem soku in nato popijejo.

Kakšni so stranski učinki imatiniba?

Najpogosteje prijavljeni neželeni učinki pri več kot desetih odstotkih bolnikov so blaga slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, utrujenost, mišični krči in bolečine ter zardevanje kože. Lahko pride tudi do zadrževanja vode v tkivih, zlasti okoli oči in v nogah.

Kaj je treba upoštevati pri jemanju imatiniba?

Kontraindikacije

Imatiniba ne smejo jemati:

  • Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katero koli sestavino zdravila.

Medsebojno delovanje z zdravili

Ker imatinib v jetrih razgradijo encimi, ki razgrajujejo tudi druge učinkovine, lahko pride do medsebojnega delovanja ob sočasnem jemanju – tudi če se zdravila jemlje ob različnih urah dneva.

Nekatera zdravila lahko zavirajo razgradnjo imatiniba, na primer različni antibiotiki (kot sta eritromicin, klaritromicin), zdravila proti HIV (kot sta ritonavir, sakvinavir) in zdravila proti glivičnim okužbam (kot sta ketokonazol, itrakonazol).

Druga zdravila pospešijo razgradnjo imatiniba, zaradi česar zdravilo proti raku deluje manj učinkovito ali pa sploh ne deluje. Takšna zdravila vključujejo glukokortikoide ("kortizon", kot je deksametazon) in zdravila za epilepsijo (kot so fenitoin, karbamazepin, fenobarbital).

Bolniki z motnjami strjevanja krvi, ki prejemajo kumarine, kot sta fenprokumon ali varfarin, med zdravljenjem z imatinibom običajno preidejo na heparin. Heparine za razliko od kumarinov injiciramo in ne zaužijemo. Zdravnik jih lahko hitro naredi neučinkovite s protistrupom, če pride do krvavitve.

Vožnja in upravljanje težkih strojev

Med zdravljenjem z imatinibom naj bolniki upravljajo težke stroje in vozijo motorna vozila le previdno.

Starostna omejitev

Imatinib je bil odobren za uporabo pri otrocih.

Nosečnost in dojenje

Razpoložljivi podatki o uporabi imatiniba med nosečnostjo so omejeni. Nenavadna poročila po začetku trženja kažejo, da lahko zdravilo povzroči spontani splav ali prirojene okvare, če se z njim zdravi nosečnica.

Imatiniba se zato v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila ne sme dajati, ker lahko zdravilo škoduje otroku. Če je zdravljenje nujno potrebno, je treba bodočo mater seznaniti z možnim tveganjem za plod.

Omejene informacije so na voljo tudi za obdobje laktacije. Študije pri dveh doječih ženskah so pokazale, da imatinib in njegov aktivni presnovek prehajata v materino mleko. Zato ženske zaradi varnosti ne smejo dojiti vsaj 15 dni po zadnjem odmerku.

Kako dobiti zdravila z imatinibom

Pripravki z učinkovino imatinib so v Nemčiji, Avstriji in Švici na voljo na recept v vseh odmerkih in velikostih pakiranj.

Od kdaj poznamo imatinib?

Medtem so bila odobrena tudi generična zdravila z učinkovino imatinib.