Zlom noge: simptomi in prva pomoč

Kratek pregled

  • Kaj storiti, če imate zlomljeno nogo? Imobilizirajte, pokličite v sili, ohladite (zaprti zlom noge) ali pokrijte s sterilno oblogo (odprt zlom noge)
  • Zlom noge – tveganja: vključno s sočasnimi poškodbami ligamentov, živcev ali žil, huda izguba krvi, kompartment sindrom, okužba rane
  • Kdaj k zdravniku? Zlomljeno nogo mora vedno zdraviti zdravnik, da preprečimo zaplete in trajne poškodbe.

Pozor!

  • Zlomi stegnenice so pogosto posledica padca z višine, na primer z gradbenega odra ali prometne nesreče pri veliki hitrosti.
  • Gleženj je stabiliziran z vezmi. Te se lahko strgajo, če se gleženj zlomi.
  • Zlom noge se še posebej dobro celi, če metabolizem deluje dobro in je zlom od začetka do konca oskrbljen strokovno. To pomeni imobilizacijo ali operacijo, ki ji sledi ciljna vadba/rehabilitacija za vzdrževanje in obnovo mišic.

Zlomljena noga: kako jo prepoznati?

Ali sumite, da ste si zlomili nogo? Ti simptomi potrjujejo sum:

  1. Nogo lahko premikate le v omejenem obsegu ali pa je sploh ne.
  2. Na območju poškodbe je nastala oteklina.
  3. Območje poškodbe boli (močno).
  4. Noga ali deli noge so v nenaravnem položaju.
  5. Med premikanjem poškodovanega mesta je mogoče slišati škrtanje.

Možni so tudi simptomi, kot sta olajšana drža in odprta rana z vidnimi delci kosti. V slednjem primeru gre za odprti zlom noge – za razliko od zaprtega zloma noge, pri katerem koža nad mestom zloma ni poškodovana.

Pri zlomu noge poči vsaj ena od treh dolgih kosti v nogi:

  • golenico (tibia) in/ali
  • fibulo v spodnjem delu noge in/ali
  • stegenska kost (femur).

Tibia in fibula

Zlomi golenice in fibule so običajno posledica silovitega zasuka, na primer pri deskanju na snegu.

Več o vzrokih in zdravljenju tovrstnih zlomov noge si lahko preberete v članku Zlom fibule in zlom golenice.

Če se tibialna kost zlomi v zgornjem delu, se to imenuje zlom tibialnega platoja.

To je pogosto posledica skokov z velike višine. Več o tej vrsti zloma noge si lahko preberete v članku Zlom tibialnega platoja.

Najpogostejša poškodba v predelu spodnjega dela noge pa je zlom gležnja – zlom v predelu skočnega sklepa, ki običajno nastane pri zvitju stopala.

Stegnenica

Stegnenica je največja kost v človeškem telesu. Zato je običajno potrebna velika sila, da se zlomi (na primer v prometni nesreči). Vse, kar vas zanima o tej vrsti zloma noge, najdete v članku Zlom stegnenice.

Ljudje z osteoporozo si pogosto zlomijo stegno zaradi razmeroma neškodljivega padca ali udarca. Linija zloma nato običajno poteka med »glavico« in steblom te dolge kosti, tj. na vratu kosti. Več o tem tako imenovanem zlomu vratu stegnenice si lahko preberete v članku Zlom vratu stegnenice.

Zlomljena noga: kaj storiti?

Če si je nekdo zlomil nogo, naj prva pomoč postopa takole:

Zlomljena noga je boleča in poškodovanci so zelo verjetno nemirni ali celo zaskrbljeni. Zato pomirite prizadete in razložite, kaj počnete. To gradi zaupanje. Da bi se zaščitili pred okužbo, si pred pomočjo nadenite rokavice za enkratno uporabo – še posebej v primeru odprtega zloma noge. Če imate zlomljeno nogo, morate sprejeti naslednje ukrepe prve pomoči:

  • Pacienta pomirite: Zlasti pri otrocih je lahko koristno tudi, če jim razložite naslednje korake – to gradi zaupanje.
  • Nadenite si rokavice za enkratno uporabo: To je še posebej priporočljivo v primeru odprtega zloma noge, da se zaščitite pred morebitno okužbo (stik s krvjo!).
  • Imobilizacija: Prepričajte se, da se prizadeta oseba ne premika ali obremenjuje zlomljene noge, če je to mogoče. Poškodovano nogo lahko obložite tudi z zvito odejo, zvitimi kosi oblačil itd., da jo stabilizirate.
  • Hlajenje zaprtih zlomov noge: na poškodovano mesto noge previdno položite obkladek z ledom ali hladilno oblogo, da ublažite bolečino in oteklino – vendar ne neposredno na kožo, vmes s plastjo blaga (nevarnost ozeblin!). Po potrebi zadostujejo tudi mokre krpe.
  • Pokrijte odprte zlome nog: Odprte rane pokrijte s sterilno oblogo.
  • Nadaljujte previdno: pri vsem, kar počnete, bodite pozorni na izraze bolečine poškodovanca.

Nikoli ne poskušajte "namestiti" zloma in ne premikajte poškodovane noge!

Zlomljena noga: Tveganja

Zlom noge lahko spremljajo resne poškodbe in različni zapleti. Brez zdravljenja so lahko včasih nevarni ali povzročijo trajne omejitve.

Možne sočasne poškodbe in zapleti zloma noge vključujejo

  • Poškodbe kože in mehkih tkiv (zlasti pri odprtem zlomu noge)
  • Poškodbe vezi: Zlasti če se zlomi sklep ali kost v bližini sklepa, so običajno prizadete tudi okoliške vezi.
  • Izguba krvi: Če se zlomi kost v nogi, lahko počijo tudi krvne žile. Nato nastane tako imenovani zlomni hematom. Če poškodovanec izgubi veliko krvi, lahko zaide v šok.
  • Poškodbe žil in živcev
  • Psevdartroza: med kostnimi delci se ne oblikuje novo kostno tkivo, ki bi jih premostilo, vendar ostanejo fragmenti povezani na gibljiv način. Ta "lažni sklep" je lahko boleč in omejuje gibljivost. Stegnenica je še posebej dovzetna za psevdoartrozo.

Zlomljena noga: kdaj k zdravniku?

Če zlomljeno nogo zdravi specialist v zgodnji fazi, to izboljša možnosti za okrevanje in prognozo. Zapletom in trajnim posledicam (kot je trajna omejitev gibanja) se je običajno mogoče izogniti. Zato morate zlomljeno nogo čim prej pregledati in zdraviti zdravnik.

Zlomljena noga: pregled pri zdravniku

Zdravnik za zlom noge je specialist ortopedije in travmatologije. Najprej bo vas ali poškodovanca vprašal, da bo dobil natančno sliko o tem, kako se je nesreča zgodila, simptomih ter morebitnih predhodnih in osnovnih boleznih (zdravstvena anamneza). Zdravniki postavljajo vprašanja, kot so:

  • Kako je prišlo do nesreče?
  • Kje točno te boli?
  • Kako bi opisali bolečino (zbadajoča, topa itd.)?
  • Ali imate kakšne druge težave (npr. otrplost, mravljinčenje)?
  • Ste že kdaj imeli kilo?
  • Ali poznate kakršna koli že obstoječa/osnovna stanja (npr. osteoporoza)?

Zdravnik lahko s slikovnimi postopki potrdi sum na zlom noge in natančneje določi vrsto zloma. Običajno se opravi rentgenski pregled (v dveh ravninah – od spredaj in od strani). Če je potrebna še natančnejša razjasnitev, pride v poštev računalniška tomografija (CT) ali magnetna resonanca (MRI), ki prav tako pokaže okvare mehkih tkiv. Ti bolj zapleteni postopki so lahko potrebni tudi pri pripravi na kirurško zdravljenje zloma noge.

Zlomljena noga: Zdravljenje pri zdravniku

Kako zdravnik zdravi zlom noge, je odvisno od tega, katera kost je zlomljena. Pomembno je natančno vedeti, kje je zlom in ali gre za preprost ali zapleten zlom. Sestavljeni zlom je na primer prisoten, če se kost razcepi na veliko majhnih kosov. Svojo vlogo pri izbiri zdravljenja igrajo tudi morebitne spremljajoče poškodbe.

Na splošno je cilj zdravljenja čimprejšnje povrnitev zlomljene kosti v funkcionalno stanje. To je mogoče doseči s konzervativno terapijo ali operacijo.

Več o zdravljenju zlomov kosti si lahko preberete v članku Zlom: Zdravljenje.

Nadaljnje zdravljenje zloma noge

Ko sta kostna konca spet stabilno zrasla, to še ne pomeni, da je proces okrevanja končan. Le strokovna rehabilitacija bo zlom popolnoma pozdravila. V tako individualno zasnovanem rehabilitacijskem programu bolniki s posebej nežnimi vajami urijo gibljivost sklepov in ciljno obnavljajo predhodno oslabljene mišice. Odvisno od bolnikovih potreb lahko rehabilitacijo izvajamo ambulantno ali bolnišnično.

Zlomljena noga: napredovanje in prognoza

Ob pravilnem zdravljenju se zlomljena noga običajno dobro in brez posledic zaceli. Vendar to ni vedno tako pri odprtih zdrobljenih zlomih ali dodatnih žilnih poškodbah. Če se predel rane okuži, se lahko razvije celo zastrupitev krvi (sepsa), kar lahko v posebej resnih, a redkih primerih povzroči amputacijo prizadete noge.

Zlomljena noga: čas celjenja