Korona: psihološke posledice za otroke in mladostnike

Otroci in mladostniki se pogosto bojijo tudi za svoje starše in stare starše. In čeprav sami le zelo redko resneje zbolijo za okužbo s Sars-CoV-2, se nekateri bojijo tudi za lastno zdravje.

Vse to predstavlja veliko čustveno obremenitev za otroke in mladostnike v času pandemije – in ni brez posledic: med pandemijo so se duševne težave med njimi močno povečale. Glede na raziskavo, v kateri je sodelovalo 77 otrok in mladostnikov ter njihovih staršev, jih je bilo približno 1,000 % bolj pod stresom med prvim in drugim zaprtjem kot prej. Približno tretjina se jih je odzvala z vedenjskimi težavami in duševnimi motnjami.

Socialno ozadje določa tudi psihične posledice

Otroci, ki odraščajo v stabilnem domu in prejemajo pomoč svojih staršev, so pandemijo doslej na splošno dobro prestali.

Slabše pa se je pogosto godilo mladim iz socialno ogroženih družin: zaradi manjših domov se imajo manj kam umakniti. Vsi ti otroci nimajo prenosnikov in podobnih naprav, ki so potrebne za digitalno učenje.

Najhuje pa so prizadeti tisti mladoletniki, ki so med zaprtjem izpostavljeni neljubezni ali zlorabi. Nimajo se več kam umakniti. Nihče ne opazi posledic zlorabe zaradi pomanjkanja stika.

Simptomi

Kako se kažejo psihološki učinki?

  • Anksioznost: Strokovnjaki ugotavljajo, da se je anksioznost povečala predvsem pri otrocih in mladostnikih.
  • Depresivno razpoloženje: če anksioznost traja dlje, se lahko spremeni v depresivno razpoloženje, z depresivnim razpoloženjem, umikom ter izgubo interesov in užitka.
  • Vedenjske motnje: nekateri otroci in mladostniki reagirajo z vedenjskimi motnjami, kot sta hiperaktivnost in agresivnost.
  • Psihosomatski simptomi: Nekateri potomci doživljajo psihosomatske simptome, kot so bolečine v trebuhu ali glavoboli.
  • Motnje hranjenja: V koronskem letu se je povečalo število mladostnikov, ki se zdravijo zaradi motenj hranjenja.
  • Motnje spanja: Druga pogosta posledica duševnega stresa so motnje spanja. Starši že opažajo težave z zaspanostjo in spanjem najmlajših otrok.
  • Povečanje telesne teže: Čeprav ne gre za psihološko motnjo, lahko poslabša obstoječe psihološke težave.

Ali bo imela korona pandemija dolgoročne posledice na splošni razvoj otrok in mladostnikov, bomo še videli.

Vzroki

Vendar pa so tudi drugi razlogi za poslabšanje duševnega stanja otrok in mladostnikov fizične narave – na primer slabša prehrana in premalo gibanja. Do 40 odstotkov otrok in mladostnikov v času lockdowna zaradi pomanjkanja športnih klubov in prostočasnih dejavnosti ni bilo več aktivnih.

Nasveti za obvladovanje – kaj pomaga?

Obstaja cela vrsta dejavnikov, ki ljudem med pandemijo pomagajo ostati psihično stabilni. Primerne so tako za otroke in mladostnike kot za odrasle.

Struktura: Ljudje smo bitja navad. Življenje brez rutine je hkrati stresno in paralizirajoče. Zato si sestavite svoj dan in dan svojih otrok, še posebej v času koronavirusa: Kdaj se učijo, kdaj imajo prosti čas? Kdaj jedo in kdaj je krajši športni program? In kdaj in koliko časa porabijo medije? Načrt za to naredite skupaj z otroki.

Telovadba: Ko že govorimo o športnih programih: vadba je naravni ubijalec stresa. Vadba zmanjšuje stresne hormone. Potem se bo vaše razpoloženje na lestvici sreče povzpelo za nekaj točk. Pojdite na primer na družinski sprehod. Če je otrokom dolgčas, lahko dogajanje popestrite tudi z igrami, kot je »Vidim, česar ti ne vidiš«.

Skupne aktivnosti: Številne družine so med pandemijo ponovno odkrile skupne dejavnosti. Družabne igre, petje, likovna obrt in skupno kuhanje so zabava tudi za najmlajše. Slednje še posebej, ko se vsak odloči, kaj je na mizi.

Čas skrinjice žalosti: Predvidite si tudi čas za pogovore, v katerih otroke povprašate, kako jim gre in kaj jih morda trenutno še posebej muči. Skupaj razmislite, kaj lahko storite, če je treba, da se bo otrok spet počutil bolje.

Spodbujajte pozitivne misli: med pandemijo so vedno slabe novice. Tega se zavedajo že malčki – starejši pa še bolj. Namesto da dovolite, da vas negativni občutki preveč uničijo, se lahko osredotočite na pozitivne stvari. Na primer v večernem obredu: tri stvari, ki so bile tisti dan lepe. Ali pa se pogovarjajte o izkušnjah, kot je zadnjič, ko ste šli v živalski vrt, kar je bilo tako lepo.

Pojasnite, kaj se dogaja: Otroci opazijo, ko so njihovi starši zaskrbljeni – in so manj zaskrbljeni, če razumejo, zakaj nekatere stvari trenutno niso mogoče. Otroku preprosto razložite, zakaj trenutno ne more v vrtec ali zakaj vsi hodijo naokoli z masko.

Bodite vzor: vzemite si nasvete k srcu. Bolj umirjeno in samozavestno kot se sami spopadate s situacijo, bolje jo bodo prenašali vaši otroci. In boste tudi dober vzornik.