Motnja hoje: Opis
Ker je hoja praviloma intuitivna, večina ljudi ne razmišlja o zapletenih procesih v živčnem sistemu in muskulaturi, ki so dejansko potrebni za normalno hojo. Za nemoteno hojo so še posebej pomembni ravnotežni organ, lastno (nezavedno) zaznavanje gibanja, informacije skozi oči in natančna kontrola muskulature. Motnje na katerem koli od teh področij lahko povzročijo motnjo hoje.
Vzrokov za motnje hoje je veliko. V bistvu pa lahko večino motenj hoje izsledimo iz dveh glavnih vzrokov: motnje občutka za ravnotežje ali motnje mišično-skeletnega sistema.
Oslabljen občutek za ravnotežje
Da bi človek sploh lahko stal pokonci in hodil, potrebuje neokrnjen občutek za ravnotežje. Če tega ni, pride do motenj hoje in padcev.
Če eden od teh treh sistemov odpove, lahko preostala dva sistema pogosto še kompenzirata, tako da je občutek ravnotežja le rahlo moten. Če pa sta prizadeta dva od sistemov, neizogibno pride do motenj ravnotežja. Vsem tem procesom je skupno to, da običajno potekajo nezavedno in se njihovega obstoja zavemo šele, ko ne delujejo več kot običajno.
- Vestibularni sistem: Vestibularni organ se nahaja v notranjem ušesu. Registrira rotacije ter pospeške in pojemke telesa. Vsaka oseba ima organ za ravnotežje v desnem in levem notranjem ušesu. Za normalen občutek za ravnotežje je pomembno, da sta organa za ravnotežje na obeh straneh nepoškodovana. Če eden od njih ne uspe, se pojavijo nasprotujoče si informacije. To lahko močno moti občutek za ravnotežje in povzroči vrtoglavico.
Motnje mišično-skeletnega sistema
Da bi človek normalno hodil, ni odvisen samo od občutka za ravnotežje, ampak tudi od delujočega mišično-skeletnega sistema. To pomeni, da je njegova mišična moč zadostna in da njegova gibljivost ni omejena z normalnim delovanjem sklepa. Če je mišična moč premajhna, je normalno gibanje možno le v omejenem obsegu.
Zelo pogosto je sklep poškodovan zaradi obrabe ali kroničnega vnetja, zaradi česar se ne more več normalno premikati. Pri motnjah hoje so še posebej pomembne težave z mišicami in sklepi v stopalu, nogi in kolku.
Pregled pogostih vzrokov za motnje hoje
Nevrološki razlogi za motnjo hoje
Ta kategorija vključuje predvsem bolezni možganov in živčnega sistema, pri katerih lahko pride do motenj hoje:
|
Parkinsonova bolezen |
Za Parkinsonovo bolezen je tipična hoja z majhnimi koraki, upognjena naprej. |
|
Multipla skleroza |
Pri multipli sklerozi so najpogostejše motnje ravnotežja, posledica pa je nestabilna hoja. |
|
Poškodbe notranjega ušesa |
Poškodba enega od dveh organov ravnotežja v notranjem ušesu, na primer zaradi zdravil, vnetja ali bolezni, kot je Menierjeva bolezen, vodi do motenj ravnotežja in vrtoglavice. |
|
Pomanjkanje vitamina |
Na primer, pomanjkanje vitamina B12 lahko povzroči funikularno mielozo, pri kateri se poleg senzoričnih motenj v rokah in nogah pojavijo tudi motnje hoje. |
|
Neželeni učinki zdravila |
Predvsem zdravila, ki vplivajo na možgane, kot so nevroleptiki, antiepileptiki in benzodiazepini, so lahko vzrok za motnjo hoje. |
|
Možganski tumor/ |
Odvisno od lokacije tumorja so motene senzorične in/ali motorične funkcije. |
|
Vnetne bolezni |
Na primer, pri lymski boreliozi v centralnem živčnem sistemu (nevroborelioza) so možne motnje gibanja, kot so motnje hoje. |
|
Dilatacija možganskih prekatov zaradi povečanega tlaka cerebrospinalne tekočine |
|
|
Kronično uživanje alkohola vodi do poškodb možganov (Wernicke-Korsakow sindrom). |
Ortopedski razlogi za motnjo hoje
Ta kategorija vključuje predvsem bolezni mišično-skeletnega sistema, pri katerih se lahko pojavi motnja hoje:
|
Obraba sklepov (artroza) |
Osteoartritis lahko resno omeji gibljivost sklepa, kar povzroči težave pri hoji – zlasti če so prizadeta kolena, kolki ali gležnji. |
|
Revmatične bolezni |
Bolezni tako imenovanega revmatskega tipa lahko onemogočijo normalno hojo zaradi uničenja sklepov in kroničnih bolečin. |
|
Slabost mišic |
Za motnje hoje so odgovorne predvsem dedne bolezni z mišično oslabelostjo (mišična distrofija, miotonična mišična distrofija itd.). |
|
Hernija diska (prolaps diska) pogosto pomeni hude bolečine za prizadeto osebo, ki lahko posledično razvije tudi motnje hoje. |
|
|
Ni ortopedska bolezen v strogem pomenu: motnje krvnega obtoka povzročajo bolečine v nogah, kar pomeni, da prizadeti lahko hodijo le na kratke razdalje. |
|
|
Spastičnost mišic |
Povečana mišična napetost (mišični tonus) je lahko posledica poškodbe možganov in oteži normalno hojo. |
|
Poškodbe |
Na primer, zlom vratu stegnenice je zelo pogost vzrok za motnje hoje v starejši starosti. |
Poleg do sedaj navedenih telesnih razlogov za motnjo hoje so za moteno hojo lahko krive tudi psihične težave. V ozadju duševne motnje so zelo raznolike. Psihogena motnja hoje je postala znana z raziskovalnim delom na vojnih povratnikih po prvi svetovni vojni.
Psihogena motnja hoje pa se ne pojavi samo v kontekstu PTSM. Psihološki vzroki so lahko zelo različni. Vsem pa je skupno, da v prvi vrsti niso posledica okvare živčevja ali mišično-skeletnega sistema, temveč so predvsem psihične narave.
Motnje hoje: kdaj k zdravniku?
Motnje hoje: kaj naredi zdravnik?
V primeru motnje hoje je odvisno od domnevnega vzroka, kateri zdravnik je pravi kontakt. Če gre pri motnji hoje verjetneje nevrološke narave zaradi okvare živčevja (živčnih poti, možganov, hrbtenjače), vam lahko pomaga specialist nevrologije.
anamneza (anamneza)
Na začetku obiska pri zdravniku poteka podroben pogovor med bolnikom in zdravnikom, s katerim se pridobijo pomembne informacije o vzroku motnje hoje. Zdravnik vam bo zastavil različna vprašanja. Na primer:
- Kako dolgo imate motnjo hoje?
- Ali se je motnja hoje pojavila nenadoma ali se je pojavila postopoma?
- Ali je motnja hoje vedno prisotna ali se simptomi spreminjajo?
- V katerih primerih se pojavi motnja hoje?
- Ali jemljete kakšna zdravila? Če da, katere?
- Ali imate pred tem kakšne bolezni (na primer srčni infarkt, možgansko kap, ortopedske bolezni)?
- Ali imate poleg motenj hoje še kakšne druge težave, kot so vrtoglavica ali senzorične motnje v rokah ali nogah?
Zdravniški pregled
Poleg tega se uporablja tudi "test up and go" (čas, potreben za vstajanje in hojo). V tem testu morate vstati s stola, prehoditi tri metre in sedeti nazaj na stol. Zdravnik meri čas, ki ga potrebujejo za to. Običajno izvajanje te vaje ne traja več kot 20 sekund. Če traja dlje kot 30 sekund, velja za nenormalno in je zato verjetna motnja hoje.
Če imate zaradi zapiranja oči težave z ravnotežjem in guganjem, to kaže na motnjo prevajanja informacij v hrbtenjači, kar vodi v motnjo ravnotežja (»spinalna ataksija«). Če imajo že pri tej vaji težave z odprtimi očmi in zapiranje ne vpliva na stabilnost vaše drže, to bolj kaže na poškodbo malih možganov.
Po vaji se ugotovi, za koliko je zasukal svoj položaj s pedaliranjem v eno smer. Rotacija za več kot 45 stopinj glede na začetni položaj je opazna in kaže na poškodbo malih možganov ali organa za ravnotežje. Poleg ocene hoje in ravnotežja zdravnik opravi tudi splošni nevrološki pregled. Pri tem oceni reflekse, mišično moč in občutljivost.
Nadaljnji pregledi
- Računalniška tomografija (CT) ali slikanje z magnetno resonanco (MRI)
- Merjenje hitrosti prevodnosti živcev z elektronevrografijo (ENG)
- Pregled krvi in/ali cerebrospinalne tekočine (CSF)
- Merjenje možganskih valov (elektroencefalografija, EEG)
- Merjenje živčno-mišične prevodnosti (elektromiografija, EMG)
- Test oči, test sluha
Terapije
Zlasti v primeru ortopedskih vzrokov je občasno potreben kirurški poseg. V mnogih primerih so podporni terapevtski ukrepi, kot so fizioterapija (fizikalna terapija) in fizikalne metode zdravljenja (kot so vadbene kopeli, masaže, toplotne aplikacije itd.), koristni pri motnjah hoje, da se okrepi mišična moč in izboljša koordinacija gibanja.
Motnje hoje: Kaj lahko storite sami
V okviru zdravljenja motenj hoje se naučimo nekaj vaj hoje pri fizioterapiji. Te je treba redno izvajati doma. Tudi če je napredek dobesedno počasen in »korak za korakom«. S krepitvijo in mobilizacijo še obstoječih rezerv se pogosto lahko kompenzirajo okvare živčnega sistema.
V primeru obstoječe motnje hoje se je treba alkoholu po potrebi popolnoma izogniti, saj alkohol poškoduje možgane in živčne poti. Polinevropatija zaradi diabetesa mellitusa (sladkorna bolezen) je eden pogostih vzrokov za motnje hoje. Če zdravnik sladkorno bolezen odkrije in začne pravočasno zdraviti, se lahko hudim posledicam, kot je motnja hoje, pogosto izognemo.
Pomembno pri motnjah hoje: Preprečevanje padcev
Če je oseba z motnjo hoje že padla ali bi do padca lahko prišlo kadarkoli, je treba v vsakem primeru upoštevati preventivne ukrepe, da zmanjšamo tveganje padca in morebitne posledice padca.
