Novica o smrtno nevarni bolezni, kot je rak, je šok za vsakogar, ki ga to prizadene. Odzvati se na to s strahom, žalostjo in jezo je povsem normalno. Bistveno je, da negativna čustva spet spravite pod nadzor.
To velja tudi za ljudi, katerih življenjska doba se dejansko izteka. Upanje, da bi spet ozdravel, ugasne, bolezni postanejo hujše in moč pojenja. Kljub temu so srečni in mirni trenutki možni tudi v tej zadnji fazi.
Na tej poti lahko življenjsko ogrožene bolnike spremljajo posebej usposobljeni psihologi. V pogovorih jim pomagajo, da se sprijaznijo s situacijo in premagajo strahove in depresijo. V zadnji fazi življenja podpirajo bolne, da se sprijaznijo z bližajočim se koncem in se poslovijo od lastnega življenja in svojih bližnjih.
Premagovanje strahov
Poudarek je na soočanju s strahovi, ki spremljajo hudo bolezen ali bližajočo se smrt. Te so mnogotere. Segajo od konkretnih strahov pred bolečino, zasoplostjo in drugim fizičnim nelagodjem, do skrbi pred izgubo nadzora, dostojanstva in samoodločbe, do strahov pred umiranjem in smrtjo. Poleg tega se lahko pojavijo skrbi za ljubljene, ki jih bo nekdo pustil za sabo.
Ti strahovi se lahko kažejo na zelo različne načine. Nekateri bolniki se izolirajo, drugi reagirajo agresivno, pri tretjih se čustveni strahovi manifestirajo v telesnih težavah.
Psihologija ima celo vrsto strategij za spopadanje s tesnobo. Posebej koristne so tehnike sproščanja in obračanje posebej k tolažilnim in pozitivnim mislim, na primer s pomočjo domišljijskih vaj.
Preprečevanje depresije
Vsak lahko razume, da mnogi hudo bolni ljudje na začetku občutijo obup in globoko depresijo, ko se soočijo s svojim položajem. Velik delež uspe to čustveno krizo premagati sam ali s pogovorom s svojci ali kliničnim osebjem. Drugi bolniki tega ne obvladajo – zdrsnejo v depresijo, ki zahteva zdravljenje. Tipični znaki depresije so:
- notranja praznina
- Pomanjkanje pogona
- @ nezanimanje
- izguba veselja do življenja
- nenehno mrgolenje
- Občutki krivde, pritoževanje nad samim seboj
- občutek, da ni vreden nič
- težave s koncentracijo in spominom
- notranji nemir
Sindrom utrujenosti
Zlasti bolniki z rakom med potekom bolezni pogosto trpijo zaradi vztrajne, izčrpavajoče izčrpanosti. Čeprav spijo dovolj, se nenehno počutijo utrujene in nemočne ter težko vstanejo in kar koli naredijo. Prizadeti imajo pretirano potrebo po počitku. Zdravniki to stanje imenujejo sindrom utrujenosti – ali na kratko utrujenost. Pri mnogih bolnikih se utrujenost začne z začetkom kemoterapije ali radioterapije in traja tedne in mesece po koncu zdravljenja.
Za boj proti utrujenosti je mogoče narediti več stvari. Če je za simptomi na primer anemija ali hormonska motnja, lahko pomaga ustrezna prehrana in zdravljenje z zdravili. Razpoloženje poživlja tudi redna vadba. Vaje vedenjske terapije lahko uporabimo tudi za spreminjanje neugodnih vedenjskih vzorcev.
Duhovna podpora
Psihološka pomoč svojcem
Podpore ne potrebuje le bolnik, ampak tudi svojci. So bolnikova najpomembnejša opora, hkrati pa tudi sami trpijo zaradi situacije. Tudi oni se morajo boriti s strahovi in žalostjo. V okviru paliativne oskrbe lahko koristijo psihološko in pastoralno podporo tako kot bolnik – tudi po smrti svojca.
