Kaj je kohlearni vsadek?
Polžev vsadek je elektronska proteza notranjega ušesa. Sestavljen je iz vsadka, ki se namesti v notranje uho, in govornega procesorja, ki se nosi za ušesom kot slušni aparat. Polžev vsadek lahko pomaga nekaterim ljudem, ki imajo resno izgubo sluha v notranjem ušesu.
Normalni proces sluha
Zdravo uho zajame zvočne valove in jih skozi sluhovod prenese do bobniča, ki povzroči mehansko vibriranje. Tri koščice v srednjem ušesu – malleus, incus in stapes – prenašajo tresljaje v tako imenovano ovalno okno.
Takoj za tem je notranje uho s polžem, napolnjenim s tekočino (latinsko za »polž«): ta spiralno zavita kostna votlina vsebuje dejanski slušni organ – prav tako rano, s tekočino napolnjeno cevko iz finih membran.
V te membrane so vgrajene senzorične celice, opremljene s finimi dlačicami, ki štrlijo v tekočino. Če ti vibrirajo zaradi zvočnih valov, ki se prenašajo skozi ovalno okence, prenesejo dražljaj v možgane preko slušnega živca. Tu se signali pretvorijo v zvočne informacije.
Kako deluje CI?
Sprejemnik vsadka v notranjem ušesu dekodira signale in jih preko elektrode posreduje v polž. Tam električni impulzi stimulirajo slušni živec. Signale posreduje možganom, ki informacije obdelajo, kot da bi šlo za naravni akustični dogodek. Sluh tako postane mogoč s CI.
Slušni aparat in polžev vsadek: razlike
Kakšna je razlika med CI in slušnim aparatom? Slušni aparat podpira sluh, ki še vedno deluje. Vsebuje mikrofon, ki zajame zvoke ali hrup v okolju. Ti se nato pretvorijo v električne signale, katerih glasnost navzgor uravnava vgrajeni ojačevalnik. Odvisno od prisotne okvare sluha slušni aparat ojača tiste frekvence oziroma zvoke, ki jih prizadeta oseba ne zaznava več dobro.
Če je prenos zvoka zaradi okvare sluha premočno omejen ali če pretvorba zvočnih valov v dražljaje v notranjem ušesu ne deluje več, slušni aparat doseže svoje meje. V takih primerih lahko pomaga polžev vsadek. Prevzame funkcije notranjega ušesa in pošilja signale neposredno v slušni živec. CI tako omogoča slišanje ljudem brez delujočega sluha – na primer otrokom, ki so rojeni gluhi.
Polžev vsadek: Kdaj se uporablja?
Nepoškodovan slušni živec in centralna slušna pot sta osnovni zahtevi za polžev vsadek. Odrasli in otroci, ki so gluhi ali močno naglušni in pri katerih običajni slušni aparat, slušni aparat s kostnim prevodom ali implantabilni slušni aparat ne omogočajo govorne komunikacije, lahko koristi CI. Razlog za izgubo sluha ali naglušnost – ali gre za izgubo sluha, poškodbo zaradi hrupa, zdravila ali nesrečo – ni pomemben.
Natančneje, kohlearni vsadki se uporabljajo za:
- Poškodba lasnih celic v polžu (znana kot polževa gluhost).
- Postlingvalna gluhost (gluhost nastopi šele po učenju jezika)
- Predjezična ali prirojena gluhost pri otrocih (začetek gluhosti pred učenjem jezika)
- Izguba sluha, pri kateri razumevanje govora ni mogoče niti s slušnim aparatom
Za razliko od otrok se odraslim, ki so že rojeni gluhi, običajno ne vsadi polžev vsadek. Njihovi možgani se nikoli niso naučili prepoznati in interpretirati akustičnih dražljajev. Ker je že zrel, ni pričakovati, da bo še lahko pridobil ustrezne veščine za razumevanje govorjenega jezika. Zato polžev vsadek običajno ostane neučinkovit.
Enostransko ali dvostransko?
Načeloma se lahko polžev vsadek uporablja enostransko ali obojestransko – odvisno od okvare sluha in izraženosti na vsaki strani.
Tako je lahko za nekatere bolnike optimalna terapija uporaba CI na eni strani in slušni aparat na drugi strani. V drugih primerih je dvostranska namestitev s polževim vsadkom bolj smiselna – razumevanje govora v šumu in usmerjeni sluh sta takrat na splošno boljša kot pri enostranskem CI.
O tem, kateri ukrepi bodo privedli do najboljše slušne izkušnje, se zdravnik pogovori individualno z vsakim bolnikom ali s starši obravnavanega otroka.
Polžev implantat: prednosti in slabosti
Polževi vsadki ne nadomeščajo ušes, odpirajo pa prizadetim številne možnosti. Zainteresirane osebe naj se vnaprej informirajo o teh prednostih, pa tudi o možnih slabostih in tveganjih.
Prednosti polževega vsadka
Polževi vsadki povečajo zaznavni obseg zvoka in glasnost, tako da lahko uporabnik lažje komunicira s soljudmi in ima tako (ponovno) večji delež v družabnih srečanjih. Glasbo je mogoče tudi bolje zaznati. Pri otrocih lahko čimprejšnja namestitev polževih vsadkov pospeši razvoj govora.
Slabosti polževega vsadka
Slabosti in omejitve, povezane s polževim vsadkom:
- Vsadek je treba odstraniti tako med spanjem kot tudi med nekaterimi športi, kot sta plavanje ali borilne veščine.
- Močna magnetna polja, elektrostatika in visokofrekvenčni signali lahko v redkih primerih povzročijo nenamerno draženje slušnega živca.
- Zunanji, dodatni mikrofoni bodo morda potrebni za čim bolj realističen zvok televizije in zvoka.
- Ker je polžev vsadek kompleksna naprava, lahko pride do tehničnih zapletov.
- Nega in vzdrževanje tako doma kot v ambulanti lahko vzameta veliko časa.
- Kljub intenzivnemu usposabljanju le redko pride do popolnega okrevanja razumevanja govora, ker jezikovne informacije za možgane ostajajo nepopolne.
- Nekaterim se zdi polžev vsadek vizualno neprivlačen.
Polžev vsadek pri otrocih
Poseg je možen od šestega meseca življenja – v posameznih primerih lahko polžev vsadek vstavimo tudi pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev. Pri otrocih, ki šele čez čas postanejo globoko gluhi ali naglušni, je treba postopek opraviti čim prej.
Kdaj CI ni primeren za otroke?
Polžev vsadek pri otrocih ni primeren v naslednjih primerih:
- prirojena odsotnost polža
- Gluhost slušnega živca
- pomanjkanje rehabilitacijskih veščin
Polžev implantat: operacija
Pred operacijo polževega vsadka je potrebna obsežna priprava. To vključuje:
- splošna predoperativna diagnoza
- pregled stanja sluha in govora
- slikovni pregled notranjih struktur glave s slikanjem z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT)
- natančen osebni posvet in razlaga pacienta s strani lečečega zdravnika o posegu, možnostih in tveganjih posega
Na voljo so polževi vsadki različnih modelov in različnih proizvajalcev. Zdravnik in pacient (ali starši operiranega otroka) se skupaj odločita, kateri pripomoček bo implantiran.
Kako se vstavi polžev vsadek?
Od tam kirurg izvrta kanal v srednje uho, iz katerega skozi drugo luknjo ustvari odprtino v notranje uho. Preko tega dostopa potisne elektrodo v polž. Dejanski vsadek pritrdi v ločeno kostno ležišče za ušesom. Med operacijo se testira polžev vsadek in preveri delovanje slušnega živca.
Običajno lahko bolnik takoj zatem zapusti bolnišnico. Pooperativni pregledi vključujejo računalniško tomografijo (CT) ali slikanje z magnetno resonanco (MRI) za preverjanje položaja vsadka v ušesu in natančen nadzor celjenja rane. Na ta način je mogoče morebitne zaplete odkriti že v zgodnji fazi.
Zadnji korak je individualna prilagoditev govornega procesorja po popolnem celjenju rane.
Polžev implantat: tveganja posega
Poleg splošnih tveganj, povezanih s katero koli operacijo (npr. težave pri celjenju ran), se med operacijo polževega vsadka včasih pojavijo posebni zapleti. Tej vključujejo:
- omotica
- Poškodbe živcev v kirurškem območju
- Neželena stimulacija drugih živcev (zlasti obraznega in okusnega živca)
- Okužbe srednjega ušesa
- Tinnitus (zvonjenje v ušesih)
- nastanek fistule
- Modrica (hematom)
- Izguba morebitnega ostanka sluha
- Nezdružljivost materiala
- Zavrnitev vsadka
Redkokdaj okvarjen polžev vsadek povzroča glavobole. Nov ušesni vsadek lahko pomaga.
Po vstavitvi polževega vsadka se lahko pojavijo težave s sluhom – predvsem pri odraslih. Sluh z elektronsko protezo je namreč na začetku tujek in se mora uporabnik nanj najprej navaditi. Tu imajo otroci manj težav. Odraščajo z vsadkom v ušesih, zato zahtevno prilagajanje ni potrebno.
Operacija polževega vsadka: Kaj morate imeti v mislih po tem
Tako osnovna pooperativna terapija kot nadaljnja terapija in doživljenjska oskrba po operaciji so ključnega pomena za uspeh posega.
Pri otrocih so starši, pediatri in logopedi vključeni v namestitev in nadaljnjo oskrbo polževega vsadka.
Osnovna terapija
Poleg splošnega zdravniškega spremljanja osnovna terapija vključuje začetno prilagoditev in postopno optimizacijo govornega procesorja:
Po operaciji se polžev vsadek prvič aktivira in prilagodi. Poseben poudarek je na preizkusih sluha in govora, preverjanjih ter intenzivni slušno-govorni vadbi. Poleg tega pacienta urimo rokovanja in uporabe dodatnih pripomočkov.
Nadaljnja terapija
Osnovno terapijo nadaljujemo v nadaljnji terapiji. Možgani se morajo navaditi na novo umetno stimulacijo in se naučiti potrebnih zaznavnih in procesnih postopkov. Intenzivna kombinacija treninga in ponavljajoče se prilagoditve govornega procesorja so osnova za uspeh zdravljenja. Pri tem pomagajo redne avdiometrične kontrole.
Porodna oskrba
Polžev vsadek zahteva vseživljenjsko spremljanje klinike z ustreznimi izkušnjami. To naknadno oskrbo služi kot medicinski in tehnični nadzor ter svetovanje. Zdravniki redno preverjajo bolnikov sluh, govor in jezik ter to dokumentirajo. Cilj je optimizirati in stabilizirati bolnikovo individualno sposobnost komuniciranja.
Polžev vsadek: stroški
Nemčija
Cena polževega vsadka – torej naprave, operacije in spremljanja – znaša okoli 40,000 evrov. Če prizadeta oseba izpolnjuje pogoje za poseg, krijejo stroške obvezna zdravstvena zavarovalnica.
Pri zasebnih zdravstvenih zavarovalnicah se morate predhodno pozanimati, ali bodo stroški pokriti.
Avstrija
Stroške operacije in začetne opreme običajno krije sklad. Prizadete osebe morajo nato same plačati samo nadaljnje stroške, tj.
