Genski test Interlevkina-1

Interlevkin-1 gen test (IL-1 genski test; interlevkinski test 1) je metoda za določanje posameznikove genetske parodontitis tveganje. IL-1 gen polimorfizem velja za vnetni dejavnik tveganja, ki spodbuja vnetje. Bolniki, katerih genom kaže pozitiven genotip IL-1, so bolj dovzetni za razvoj parodontitis (vnetje parodoncija) in kažejo močnejše vnetne reakcije, če so parodontopatične bakterije so prisotni v okolju ustne votline. Če je genetski test pozitiven, rezultat pomaga lečečemu zobozdravniku, zlasti dolgoročno terapija načrtovanje. Kronično parodontitis je povezan, če ima genetska koda na kromosomu 2 alel 2 polimorfizma IL-1A ali alel 2 polimorfizma IL-1B. Če celo oboje gen lokusi nosijo alel 2, to povzroči močno povečano sproščanje interlevkina-1 iz monociti (spadajo med bele kri celična skupina; celice imunski sistem in predhodniki makrofagov / prehranjevalnih celic), kadar imajo površinski stik z gramnegativnimi bakterije. Bolniki se imenujejo pozitivni genotip IL-1. Citokin IL-1, interlevkin-1, se proizvaja samo v vnetnem stanju in deluje protivnetno (spodbuja vnetje). Uporablja se za komunikacijo med celicami imunske obrambe in povzroča nastanek prostaglandini (PGE2; prostaglandin E2) v telesu. Ti pa spodbujajo resorpcijo kosti. Hkrati se poškodujejo obzobne vezične celice, ki zob povezujejo z alveolo (zobno jamo). IL-1 zavira kolagen sinteza, hkrati pa spodbuja proizvodnjo kolagenaza (encim za razgradnjo kolagena). Prav tako deluje stimulativno na osteoklaste (celice, ki razgrajujejo kosti). Neustrezno visoka proizvodnja in sproščanje interlevkina-1 lahko sproži vrsto različnih simptomov (artritis/ vnetje sklepov, eksantem /kožni izpuščaj, povišana telesna temperatura, konjunktivitis/ konjunktivitis, serozitis / vnetje seroznega koža (npr. kot peritonitis/ peritonitis, plevritis/ peritonitis, perikarditis/ perikarditis) in izguba sluha) in „vnetne bolezni“ (ankilozirajoči spondilitis/ Morbus Bechterew, tip 2 sladkorna bolezen mellitus, družinska sredina povišana telesna temperatura, protin, Behçetova bolezen / revmatoidna bolezen, Stillova bolezen (oblika revmatoidne artritis pri otrocih), plazmocitom (multipli mielom; rak od kostni mozeg), Schnitzlerjev sindrom (kombinacija kroničnih panjev/ koprivnica, monoklonska IgM gamopatija in artralgije /bolečine v sklepih; glavna merila: IgM monoklonska gamopatija in ponavljajoči se urtikarijski vaskulitis; poleg tega je treba ponavljati dva naslednja sekundarna merila povišana telesna temperatura, spremembe kosti, levkocitoza ali povišan CRP, dokazi o nevtrofilnem infiltratu v koža biopsijo (vzorčenje tkiva iz koža) panjev), sicca sindrom /suhe oči, sinovitis (sinovitis), sistolični srce neuspeh /srčno popuščanje). Interlevkin-1 lahko zaznamo v sulkusni tekočini (tekočina iz dlesniških žepov) in obzobnih tkivih. Več kot je prisotnega interlevkina-1, močnejši je imunski odziv telesa na povzročitelja kalčki in hitreje se kost razgradi med parodontitisom. Na podlagi genetske nagnjenosti je torej možno, da bolniki z velikim številom parodontopatogenih bakterije (kalčki ki povzročajo parodontitis) in težka plošča kolonizacija ima lahko počasnejšo resorpcijo kosti kot bolniki z malo oblog, dobro ustna higiena tehnika in prisoten polimorfizem gena IL-1. So odzivniki na interlevkin in imajo večje tveganje za razvoj hudega parodontitisa zaradi visoke proizvodnje interlevkina. Pred nadaljnjo diagnostiko je treba najprej opraviti podroben klinični pregled in diagnozo. Če je prisotna klinična in radiografska poškodba parodoncija v kombinaciji z oceno obstoječih dejavnikov tveganja, kot so:

  • kajenje
  • Sladkorna bolezen
  • Stres
  • Imunodeficienca
  • Pozitiven genotip IL-1
  • Druge omejitve splošnega zdravstvenega stanja

Razviti dolgoročni načrt zdravljenja in s tem zajeziti napredovanje (napredovanje) parodontitisa.

Indikacije (področja uporabe)

Načeloma IL-1 genski test se lahko uporablja v okviru analize posameznih tveganj tudi v primeru začetne parodontalne bolezni, da se da čim natančnejša napoved o nadaljnjem poteku bolezni. Njegova uporaba pa je še posebej koristna, na primer v primeru

  • Juvenilni parodontitis (pri mladostnikih).
  • Agresivni parodontitis
  • Terapija-odporni parodontitis s progresivno izgubo navezanosti (postopno uničenje parodoncija).
  • Napreden hud kronični parodontitis.
  • Parodontalno bolni sorodniki bolnikov, ki so testirali genotip IL-1 pozitivno.
  • Bolniki, ki že imajo večje tveganje za parodontitis zaradi kajenja; če imajo pozitiven genotip ICL-1, se tveganje za njihovo parodontitis poveča skoraj osemkrat
  • Pred obnovitvijo vsadka

Kontraindikacije

Ker je postopek neinvaziven (ne prodre v telo), kontraindikacij ni.

Postopek

Za izvedbo genskega testa zobozdravnik vzame bukalno sluznica vzorec z brisom, ki vsebuje dovolj celičnega materiala za laboratorijske analize. Rezultat ni posnetek trenutnega IL-1 koncentracija, vendar kaže na pacientov imunski odziv na bakterije ali nagnjenost in sposobnost tvorjenja interlevkina za vnetje. Ima vse življenje veljavnost. Približno 30 odstotkov belcev (sinonim za Evropejce in svetlopolte ljudi) bo na pozitivnem testu. Če rezultat testa potrdi genotip IL-1, je terapevtski cilj zmanjšati biofilm ( ploščaje zobna obloga) in periodontopatogene bakterije (kalčki ki poškodujejo parodoncij), ki živijo v njem. Njihova prisotnost in stik s celicami imunskega obrambnega sistema vodi do sproščanja interlevkinov, ki spodbujajo resorpcijo kosti.

Izkoristite

Rezultat testa daje vam in vašemu zobozdravniku pomembne informacije o pričakovanem napredovanju (napredovanju) bolezni. Če je pozitiven genotip IL-1, to pomeni intenzivno in tesno povezano mrežo terapija in nadaljnje ukrepe, na katere bi morali biti pripravljeni vse življenje, da boste lahko vzdrževali zobozdravstvo zdravje. Navsezadnje le kombinacija zdravljenja zob in dosledno ustna higiena doma lahko trajno zmanjša patogene klice in ustavi parodontitis.