Kaj je rentgen?
Rentgensko sevanje je osnova rentgenske diagnostike. Leta 1895 ga je odkril nemški fizik Wilhelm Röntgen.
Rentgenski žarki nastajajo z uporabo velike napetosti med dvema električnima poloma (anodo in katodo). Nastala energija se delno oddaja v obliki rentgenskih žarkov. Ta prodre v tkivo in oslabi do različnih stopenj, odvisno od njegove gostote, nato pa ga je mogoče zbrati in narediti vidnega. Gosto tkivo (kot je kost) oslabi prodorno sevanje bolj kot mehko tkivo (kot je mišica ali pljučno tkivo) in je zato na slikah videti svetlo.
Rentgenski žarki so ionizirajoče sevanje, kar pomeni, da lahko spremenijo snov, skozi katero prehajajo, tako da izbijejo negativne delce (elektrone) iz ovoja atomov ali molekul. Na ta način lahko rentgenski žarki povzročijo poškodbe genetskega materiala (DNK), ko prodrejo v tkivo. Ta poškodba DNK je lahko dolgoročno škodljiva za zdravje in vodi na primer do raka.
V preteklosti so rentgensko sliko zapisovali v analogni obliki na poseben film. Medtem se je skoraj povsod uveljavilo digitalno rentgensko slikanje z nizkim sevanjem (digitalna radiografija, DR) z uporabo računalnikov. Tako pridobljene slike je možno digitalno naknadno obdelati.
Rentgen je tehnika slikanja, ki se uporablja kot standard na številnih področjih medicine. Pomembne oblike pregleda so:
Konvencionalni rentgen.
To je "najenostavnejša" vrsta rentgenskega pregleda. Uporablja se na primer za diagnosticiranje zlomov kosti, pa tudi bolezni prsnega koša (kot je pljučnica, povečanje srčne mišice v primeru srčnega popuščanja, izbočenje aorte) ali trebušne votline (kot je črevesna obstrukcija, žolčni kamni). ).
Rentgen s kontrastom
Včasih je za diagnozo koristno, da določene strukture (predvsem mehko tkivo) močneje osvetlimo, tj. kontrastiramo. V ta namen se uporablja kontrastno sredstvo. Kontrastno sredstvo je na rentgenski sliki precej svetlo. Bolniku ga lahko damo na različne načine – na primer kot injekcijo v veno ali arterijo, kot raztopino za pitje skozi usta ali kot črevesni klistir v danko. Kontrastno sredstvo omogoča dobro slikanje na primer krvnih žil (angiografija) ali izločevalne funkcije ledvic (izločevalna urografija). Na ta način je mogoče dobro pregledati tudi prebavila, na primer za prisotnost polipov, stenoz ali izboklin.
Digitalna subtrakcijska angiografija (DSA)
Med izpostavitvami je zelo pomembno, da se bolnik ne premika!
Posebni rentgenski pregledi
Obstaja vrsta posebnih rentgenskih postopkov. Tu sta kot primera omenjeni dve vrsti:
- Rentgensko slikanje DVT (digitalna volumska tomografija): Podobno računalniški tomografiji, vendar ima veliko nižjo izpostavljenost sevanju. Uporablja se predvsem v zobozdravstvu in ORL medicini. Omogoča tudi snemanje tridimenzionalnih slik (3D rentgen).
- Rentgen OPG (ortopantomografija): Uporabljajo ga zobozdravniki za vizualizacijo zob in čeljusti. Rentgenska cev se polkrožno vrti okoli glave in dobi se »panoramska slika«.
Kdaj se opravi rentgen?
Ta metoda preiskave se uporablja za diagnosticiranje številnih različnih poškodb in bolezni. Nekaj primerov:
- Zlom kosti (zlom): radiografija je zelo primerna za diagnozo zlomov kosti in je tukaj postala metoda izbire.
- Osteoporoza (izguba kostne mase) z DEXA (denzitometrija; radiografija z nizko dozo sevanja).
- Bolezni in poškodbe krvnih žil z angiografijo (rentgensko slikanje žil)
- Rak dojk z mamografijo (rentgensko slikanje prsnega koša)
- Bolezni in poškodbe prsnega koša (kot so pljuča, srce): dobro vidne z rentgenskim slikanjem prsnega koša.
Rentgen pri zobozdravniku
Rentgenski posnetki zob in čeljusti so pomembna pregledna metoda za zobozdravnika: še posebej dobro se vidijo trdi zobje in čeljustna kost.
Kdaj se ne sme slikati z rentgenskimi žarki? (kontraindikacije)
Zaradi potencialno škodljivega vpliva rentgenskih žarkov na zdravje mora obstajati utemeljen medicinski razlog za vsako aplikacijo (t. i. »utemeljitvena indikacija«). To pomeni, "da koristi za zdravje ljudi odtehtajo tveganje sevanja". Pri tehtanju je treba upoštevati druge postopke s primerljivimi zdravstvenimi koristmi, ki so povezani z nič ali z manjšo izpostavljenostjo sevanju« (člen 23 Odloka o rentgenskem slikanju). Pri otrocih in nosečnicah je treba še posebej skrbno ugotoviti, ali je pregled potreben. Ni pa absolutne kontraindikacije – to so situacije, v katerih pod nobenim pogojem ni dovoljeno rentgensko slikanje.
Kaj počnete med rentgenom?
Pregled lahko nato radiolog dokumentira na posebnem rentgenskem potnem listu. S tem se izognemo nepotrebnemu ponavljanju preiskave (in s tem nepotrebni izpostavljenosti sevanju).
Na pregled na tešče
Če gre za slikanje želodca in črevesja oziroma žolčnika in žolčevodov, morate biti tešči, torej nekaj časa ne smete jesti in piti ničesar. Včasih je treba dan prej opraviti tudi čiščenje črevesja, torej vzeti odvajalo. Podrobnejša navodila prejmete od svojega zdravnika.
Kakšna so tveganja rentgenskih žarkov?
Možna tveganja, povezana s preiskavo, se nanašajo predvsem na kontrastno sredstvo (če ga uporabljamo) in izpostavljenost sevanju.
Kontrastni medij
Pogosto kontrastno sredstvo vsebuje jod. Zato je potrebna previdnost pri ljudeh z boleznijo ščitnice (hipertiroidizem ali hipotiroidizem) in morda bo treba dajati profilaktična zdravila. Podobno velja za bolnike z okvarjenim delovanjem ledvic (ledvična insuficienca).
Pri injiciranju kontrastnega sredstva, ki vsebuje jod, v žilni sistem se lahko začasno pojavi občutek vročine in grenak okus v ustih.
Zelo redko lahko uporabljeno kontrastno sredstvo povzroči alergijske reakcije (pordelost, srbenje, slabost itd.) in celo alergijski šok s srčno-žilnim zastojem. V primeru blage alergijske reakcije običajno pomagajo antialergijska zdravila.
Izpostavljenost sevanju
Akutni stranski učinki obsevanja (kot je pordelost kože) so zelo redki. Večjo nevarnost predstavljajo dolgoročne posledice izpostavljenosti sevanju. Težko pa je določiti natančne meje, nad katerimi so rentgenski žarki škodljivi – prehodi so tekoči. Vendar pa je odmerek sevanja med preprostim rentgenskim pregledom nizek. Na primer, doza sevanja pri rentgenskem slikanju pljuč je približno enaka dozi sevanja pri čezatlantskem letu. Vsako dodatno rentgensko slikanje seveda poveča obremenitev telesa s sevanjem. Zato pred vsakim rentgenskim pregledom zdravnik pretehta njegove koristi. Vendar je treba upoštevati, da je tudi pri številnih rentgenskih slikanjih, opravljenih v kratkem času, tveganje za zdravje zaradi neodkrite bolezni običajno veliko večje.
Rentgen & nosečnost
Na kaj moram paziti po rentgenu?
Če ste pred preiskavo prejeli vodotopno kontrastno sredstvo v žilo, morate po njej veliko piti. Na ta način se kontrastno sredstvo hitreje izloči preko ledvic in črevesja. Poleg tega po rentgenskem slikanju ni treba skrbeti za nobene posebne stvari.
