Kratek pregled
- Simptomi: zapora ust, »hudičev nasmeh«, motnje požiranja, paraliza grla, razdražljivost, nemir, ekstremna zategnjenost mišic trupa, hiperekstenzija nazaj do zloma vretenca, paraliza dihanja.
- Vzroki in dejavniki tveganja: okužba s Clostridium tetani tudi preko najmanjših ran, spor v zemlji ali živalskih iztrebkih; bakterija se razmnožuje tam, kjer primanjkuje kisika (zato so površinske rane manj nevarne kot globlje)
- Diagnoza: Tipični simptomi po poškodbi, odkritje bakterije v krvi
- Zdravljenje: izrezovanje robov rane, dajanje protiteles, intenzivno zdravljenje z dovajanjem kisika, po potrebi ventilacija.
- Prognoza: Skoraj vedno usoden, če se ne zdravi, stopnja umrljivosti do 20 odstotkov pri zdravljenju na intenzivni negi
- Preprečevanje: Učinkovito cepljenje za vse starosti, običajno se začne pri dojenčkih
Kaj je tetanus?
V človeško telo pridejo tudi z manjšimi poškodbami. Njihov toksin nato migrira tudi v možgane in hrbtenjačo. Pogosto je za okužbo dovolj majhna ureznina ali drobec kože. Prenos s človeka na človeka pri tetanusu ni mogoč, zato okužene osebe niso kužne.
Kaj se zgodi v telesu
Bakterije proizvajajo dva toksina:
- Eden, tetano-lizin, uničuje rdeče krvne celice in povzroča poškodbe srca.
- Drugi toksin, ki ga proizvajajo bakterije, je tetano-spazmin. Potuje po živcih in nato doseže centralni živčni sistem. Toksin zavira živčne impulze, ki običajno preprečujejo, da bi se mišice preveč skrčile.
Tetano-spazmin povzroči, da živci postanejo zelo razdražljivi. Posledica so hudi, dolgotrajni, boleči mišični krči, značilni za tetanus.
Inkubacijska doba
Kako se manifestira tetanus?
Tetanus se kaže predvsem v hudih, vztrajnih mišičnih krčih. Ti vplivajo na praktično vse možne mišične dele. Značilno je, da krče sprožijo zvočni in vizualni dražljaji ter dražljaji na dotik.
Zaklepanje ust in hudičev nasmeh
Tipičen simptom generaliziranega tetanusa je zaprtje. Jezik in čeljustne mišice se napnejo, kar povzroči grimase: nenehni »smeh« in dvignjene obrvi, znan tudi kot »hudičev nasmeh«. Pacienti tudi ne uspejo široko odpreti ust.
Motnje požiranja in paraliziran grlo
Če so prizadete mišice v žrelu in grlu, ima bolnik težave pri požiranju. V skrajnih primerih bolniki ne morejo govoriti ali kričati.
Ukrivljen hrbet
Poleg tega se v hrbtnih in trebušnih mišicah razvijejo močni krči. Prizadeti posamezniki hiperekstenzirajo hrbet v lok. V skrajnih primerih se razvijejo takšne sile, da se zlomijo celo telesa vretenc.
Drugi znaki zaklepanja vključujejo:
- bolečine in okorelost mišic, zlasti v vratu in obrazu
- Povišanje krvnega tlaka
- Znojenje
- Palpitacije (tahikardija)
- krči v udih
- Težave z dihanjem
- Dojenčki z neonatalnim tetanusom prav tako kažejo izrazito šibkost pri pitju.
- Splošni simptomi bolezni, kot so glavobol, vročina, mrzlica. V nekaterih primerih se pojavijo pred konvulzijami, vendar jih pogosto ni.
Če se ne zdravi, tetanus dramatično napreduje. Bolniki na koncu umrejo zaradi paralize dihalnih mišic. Ostanejo pri polni zavesti, dokler ne umrejo, zaradi česar je trpljenje še posebej mučno.
Različne oblike tetanusa
Zdravniki razlikujejo med različnimi oblikami tetanusa:
- Generalizirana oblika: V tem primeru nastopi klasičen pojav bolezni z močnimi krči po vsem telesu.
- Lokalizirana oblika: tukaj simptomi (kot je okorelost mišic) običajno ostanejo omejeni na del telesa, kamor je vstopil patogen. To je pogostejše, če obstaja zaščita po preostalem cepivu.
- Cefalični tetanus: pri tej posebni obliki se okužena rana nahaja na glavi. Ker so tu kratke živčne poti do možganov, je kratka tudi inkubacijska doba.
- Tetanus pri materi: to je, ko se bolezen pojavi med nosečnostjo ali v zadnjih šestih tednih pred koncem nosečnosti.
- Puerperalni tetanus: To opisuje okužbo matere po porodu ali spontanem splavu. Nato pride do okužbe skozi maternico.
- Postoperativni tetanus: okužba s tetanusom po kirurškem posegu.
Kaj je vzrok za tetanus?
Bakterija Clostridium tetani se razmnožuje le v anaerobnih pogojih, torej le tja, kamor kisik ne pride.
Površinska rana z nekoliko večjo površino je bolje prezračena kot globlji vrez ali vbod s koničastim predmetom. Takšna rana je zato manj nevarna. Po drugi strani pa je lahko na videz nenevarna poškodba med vrtnarjenjem, kot je vbod v trn, idealna vstopna točka za povzročitelja tetanusa.
Poleg tega se patogen počuti zelo udobno v že mrtvem tkivu, saj je tukaj prisotno tudi anaerobno okolje. Takšno odmrlo (nekrotično) tkivo se pogosteje pojavlja pri večjih ranah, še posebej, če niso ustrezno kirurško oskrbljene.
Tudi živalski ugrizi, na primer pasji, pustijo globoke rane, ki so tudi možna vstopna točka za povzročitelje tetanusa, ki jih najdemo tako rekoč povsod.
Tetanus nima nič skupnega z zastrupitvijo krvi. Res je, da so v obeh primerih povzročitelji bakterije, vendar različne bakterije, ki vodijo do različnih simptomov. Tudi rana pri okužbi s tetanusom pogosto ni posebej opazna ali vneta.
Faktor tveganja kožne bolezni
Bolezni površine kože, kot je odprti ekcem, spodbujajo okužbo s tetanusom.
Dejavnik tveganja starost
Starejši ljudje pogosteje zbolijo za tetanusom. Pri njih se protitelesa, ki jih je telo oblikovalo po cepljenju, pogosto razgradijo hitreje kot pri mlajših. Zato potrebujejo poživitvena cepljenja v krajših časovnih presledkih. Če se to ne zgodi, so slabše zaščiteni.
Pregledi in diagnoza
Zdravnik postavi diagnozo tetanusa na podlagi značilnih kliničnih izvidov: če se zaradi poškodbe rane pojavijo otrdelost mišic ali krči, je diagnoza tetanusa običajno jasna. Za nadaljnjo diagnostiko so na voljo testi, s katerimi lahko odkrijemo toksin bakterije tetanusa v materialu rane ali v krvnem serumu (nevtralizacijski test). Vendar ti niso vedno dokončni. V primeru okužbe s tetanusom pa je sama rana običajno neopazna in izgleda »normalno«.
zdravljenje
Pri zdravljenju tetanusa veljajo tri osnovna pravila:
- Identifikacija vstopnega mesta in izrezovanje robov rane (debridement rane).
- Nevtralizacija tetanusnega toksina in imunizacija
- Podporni ukrepi proti simptomom
Vbrizgavanje protiteles
Za nevtralizacijo krožečega tetanusnega toksina vbrizgajte protitelesa (imunoglobuline) proti tetanusnemu toksinu v mišice zadnjice in robove rane.
Ohranjanje odprtih dihalnih poti
Ker pri tetanusu pride do krča obraznih in laringealnih mišic, je treba dihalne poti posebej vzdrževati odprte. Pacient prejema kisik preko nosne cevi. Pogosto je potrebno tudi umetno dihanje na dihalnem aparatu. Zdravniki zdravijo mišične krče s posebnimi zdravili, imenovanimi mišični relaksanti.
Temno in tiho
Bolnika praviloma premestimo v zatemnjen in tih prostor. To pacienta izolira od zunanjih dražljajev. Sicer pa zvočni ali vizualni dražljaji pogosto sprožijo nadaljnje krče, kar pa zdravniki v veliki meri preprečijo.
Potek bolezni in prognoza
Tetanusa ne smemo podcenjevati. Simptomi tetanusa niso povezani le s precejšnjimi bolečinami za prizadete, ampak običajno povzročijo tudi smrt, če jih ne zdravimo.
Ker pa se intenzivna medicinska terapija običajno začne pravočasno, je to v mnogih primerih mogoče preprečiti. Po približno štirih tednih se simptomi postopoma umaknejo, po nadaljnjih štirih tednih pa popolnoma izginejo. Občasno ostanejo sekundarne poškodbe, ki zahtevajo nadaljnje zdravljenje. Kljub temu je stopnja smrtnosti okoli 20 odstotkov tudi z zdravljenjem.
Bolezen tetanus ne ustvari imunosti, kar pomeni, da je možno, da oseba ponovno zboli za isto okužbo. Zato sta pomembna popolna imunizacija (= cepljenje) in redna poživitvena cepljenja proti tetanusu.
Preventiva s cepljenjem proti tetanusu
Na splošno zdravniki priporočajo cepljenje proti tetanusu ljudem vseh starosti. Osnovno cepljenje je namenjeno dojenčkom in mora biti opravljeno pred prvim rojstnim dnem. Temu sledijo obnovitvena cepljenja v starosti od pet do šest let in od devetih do 16 let. Od zadnjega cepljenja se priporoča obnovitev vsakih deset let.
Na kaj moramo biti pozorni pri cepljenju proti tetanusu si lahko preberete v članku Tetanus – cepljenje.
