V nevrologiji je Babinski refleks patološki refleks stopal nog iz skupine piramidnih poti. Ta refleksna skupina se nanaša na poškodbe motoričnih nevronov, s katerimi se pri ljudeh nadzoruje motorična funkcija. Takšna škoda se lahko pojavi v okviru bolezni, kot je multipla skleroza (MS) in amiotrofične lateralne skleroze (ALS).
Kaj je Babinski refleks?
Bambinski refleks je patološki refleks okončine stopala, ki se lahko pojavi pri krtačenju stranskega roba stopala. Bambinski refleks je patološki refleks okončine stopala, ki se lahko pojavi pri ščetkanju stranskega roba stopala. Refleksno gibanje se imenuje tudi Babinski znak in je piramidalni znak trakta iz skupine Babinski refleks. Pri odraslih je torej patološki refleks, ki kaže na nevronsko bolezen. Druga imena pojava so refleks velikega prsta na nogi ali prst. Znaki piramidnega trakta se običajno razlagajo kot kažejo na poškodbe motoričnih nevronov. Ti eferentni nevroni vodijo bioelektrične impulze kot akcijske potenciale iz osrednjega dela živčni sistem in jih vodijo v mišična vlakna. Tako so motoneuroni stikalna točka za gibanje telesa. Tako nevoljni gibi kot refleksni gibi so povezani preko nevronov. Prvi motoneuron se nahaja v motorični skorji možganov. Spodnji motoneuron pa se nahaja v sprednjem rogu hrbtenjača. Kot simptom se Babinski refleks lahko pojavi pri kakršni koli poškodbi katerega koli motoneurona. To pomeni da vnetje kot tudi degenerativni pojavi so lahko glavni vzrok patološkega refleksa. Babinski refleks je dobil ime po Josephu Françoisu Félixu Babinskem. Francoski nevrolog je refleks palca na nogi prvič povezal z nevronskimi boleznimi v 19. stoletju.
Funkcija in naloga
Human refleks so motorični refleksi, ki imajo evolucijsko ozadje. Večina jih je zaščitniških refleks, kot je npr vek refleks zapiranja, ki je zasnovan za zaščito zrkla in s tem vidnega sistema. Ko se nekaj približa očesu, se vek nehoteno in samodejno zapre. The kašelj refleks ima tudi zaščitno funkcijo. Sproži se, ko sluznica dihalni trakt je močno razdraženo. To je namenjeno odstranjevanju tekočin in ostankov hrane iz dihalni trakt v primeru, da oseba pogoltne. Na ta način kašelj refleks ščiti organizem pred zadušitvijo. Ljudje lahko vplivamo samo na svoje refleks do določene mere in se jih do določene mere le zavestno zavedamo. Refleksi se s starostjo spreminjajo. Na primer, odrasla oseba ima veliko manj refleksov kot dojenček. Dojenčki imajo na primer sesalni refleks. Gibanje sesanja se sproži takoj, ko se dojenček začne usta je dotaknjen. Ni pomembno, ali dojka, a prst ali pa se predmet, kot je duda, dejansko dotakne otrokovega usta. Sesalni refleks se po določeni starosti izgubi. Čas do izgube refleksa se lahko od osebe do osebe postopoma spreminja. Po približno enem letu starosti sesanja v povprečju ni več mogoče sprožiti. Dojenčki imajo poleg sesalnega refleksa še številne reflekse. Eden izmed njih je tudi Babinski refleks. Ko krtačimo stranski rob dojenčjih nog, se njihov nožni prst razteza navzgor, druge falange pa hkrati izvajajo prijemanje. Na tej stopnji razvoja se mišične skupine stopalnih nog še vedno aktivirajo skupaj. Tako kot sesalni refleks se tudi Babinski refleks izgubi v povprečni starosti enega leta. Od te starosti naprej je motorična funkcija pod nadzorom na višji ravni, ki omogoča ločeno aktivacijo posameznih mišičnih skupin. Ta nadzor se izvaja preko nadrejenega in slabšega motoričnega nevrona. Ko lahko pri odrasli osebi opazimo Babinski refleks, pride do izgube nadzora višjega reda, zato se lahko mišične skupine, ki so bile prej aktivirane skupaj, ponovno aktivirajo hkrati.
Bolezni in motnje
Babinski refleks nevrologi štejejo za simptom. V preteklosti je imel patološki refleks veliko večjo prednost kot danes. Medtem pa zgolj prisotnost Babinskega na enem ali celo na obeh nogah ne velja za diagnostiko, zato se refleks danes razlaga kot trden pokazatelj motorični nevron škoda le v kombinaciji z drugimi refleksi skupine Babinski in ob upoštevanju drugih ugotovitev. Drug refleks skupine Babinski je na primer Gordonov refleks. Očitne ugotovitve lahko vključujejo paralizo, mišično oslabelost, nestabilnost hoje ali spastičnost. Če ščetkanje ne sproži Babinskega refleksa, temveč le premikanje palca navzgor, samo to ne zadostuje za sum diagnoze lezij na motonevronih. Lezije prvega motoneurona spremljajo spastične manifestacije. Če pa postavimo sum diagnoze poškodbe drugega motoneurona, lahko opazimo mišično oslabelost ali paralizo. Centralna lahko poškoduje oba nevrona živčni sistem bolezni, kot sta ALS ali MS. Pri avtoimunski bolezni multipla skleroza, imunološka vnetja so odgovorna za lezije. Nasprotno pa je degenerativna bolezen amiotrofične lateralne skleroze postopoma degenerira motorni sistem in tako napade oba možganov in hrbtenjača. Refleksni pregled je standardni nevrološki diagnostični postopek. Če pa je mogoče odkriti patološke reflekse, to nima le diagnostične, temveč pogosto tudi napovedne vrednosti. V multipla skleroza, znaki piramidnega trakta, kot je Babinski refleks, so ocenjeni kot dejavniki neugodne prognoze, če se pojavijo zgodaj v bolezni.
