Kratek pregled
- Opredelitev: izrazito zmanjšana fizična (in morda psihična) odpornost in zmogljivost.
- Simptomi: zmanjšana moč in vzdržljivost, hitra utrujenost, počasna hoja, izguba mišične mase, neželena izguba teže, oslabljeno delovanje organov.
- Vzroki in dejavniki tveganja: višja starost, nekatere bolezni (kot je visok krvni tlak), podhranjenost, socialna izolacija, morda ženski spol
- Zdravljenje: trening moči in vzdržljivosti, preventiva padcev, beljakovinsko in vitaminsko bogata prehrana, zadosten vnos tekočine, zdravljenje obstoječih težav z žvečenjem in požiranjem ter spremljajočih bolezni, izogibanje nepotrebnim telesnim in duševnim naporom.
- Preventiva: Pri tem se priporočajo enaki ukrepi kot pri zdravljenju.
Sindrom krhkosti: definicija in simptomi
Angleški izraz frailty pomeni »krhkost«. Dolgo časa je to veljalo za normalen spremljevalec starosti. Z razvojem geriatrične medicine (geriatrije) kot samostojnega raziskovalnega področja pa se progresivno zmanjševanje zmogljivosti v starosti obravnava bolj diferencirano.
Geriatrični izraz sindrom krhkosti pomeni več kot naravno staranje telesa in duha. Opisuje kompleksno klinično sliko z več možnimi simptomi:
- nizka moč in vzdržljivost
- hitra utrujenost
- upočasnjena hoja
- zmanjšanje mišične mase
- zmanjšane funkcije organov
učinki
Kompleks simptomov povzroči bistveno zmanjšano telesno (in včasih duševno) odpornost in zmogljivost. Telesno občutljivost zdravniki imenujejo povečana ranljivost. Posledica je na primer, da imajo bolniki večje tveganje za padce, pogostejši razvoj zapletov med kirurškimi posegi ali po njih in okrevanje traja dlje.
Tveganje za nadaljnje bolezni, daljše bivanje v bolnišnici, potreba po negi in invalidnost ter tveganje smrti se prav tako povečajo v povezavi s sindromom krhkosti.
Povečana ranljivost pomeni tudi, da se ljudje s sindromom krhkosti pogosto slabše soočajo z hospitalizacijo ali neželenimi spremembami v vsakodnevnih rutinah in navadah kot njihovi neprizadeti vrstniki.
Srednjeročno lahko sindrom krhkosti vse bolj omejuje avtonomijo prizadetih in njihovo sposobnost sodelovanja v družbi. Duševne težave, vključno z depresijo, lahko nato še poslabšajo klinično sliko.
Sindrom krhkosti: vzroki in dejavniki tveganja
V medicini obravnavajo najrazličnejše vzroke in dejavnike tveganja za razvoj sindroma krhkosti.
Starost
Bolezni
Ljudje, ki trpijo za določenimi boleznimi, imajo povečano tveganje za šibkost. Tipične bolezni so visok krvni tlak, možganska kap, srčni infarkt, rak in sladkorna bolezen. Toda kognitivne okvare (na primer tiste, ki jih povzroča demenca) in duševne bolezni lahko sprožijo tudi sindrom šibkosti.
Mišična masa se s starostjo pogosto zmanjšuje. To tudi spodbuja razvoj sindroma krhkosti s tipičnimi simptomi izgube moči in vzdržljivosti.
Podhranjenost
Študije kažejo, da številnim šibkim bolnikom primanjkuje določenih hranil. Nutricionisti menijo, da je pomanjkanje vitamina D, vitamina E, karotenoidov in beljakovin eden od vzrokov za sindrom krhkosti.
Simptomom pomanjkanja daje prednost pogosto upadanje apetita, občutka za vonj in okus v starosti, pa tudi s starostjo ali boleznijo povezane težave pri žvečenju in/ali požiranju.
Socialna izolacija
Osamljenost in pomanjkanje duševne stimulacije sta druga možna vzroka ali dejavnika tveganja za sindrom šibkosti.
Spol
Nekatere znanstvene raziskave kažejo, da imajo ženske nekoliko večje tveganje za šibkost kot moški. Vendar to (še) ni jasno pojasnjeno.
Sindrom krhkosti: diagnoza
- Hujšanje
- počasna hitrost hoje
- mišična oslabelost
- izvajati nestrpnost
- nizka aktivnost
V kolikšni meri veljajo posamezni kriteriji, se oceni v osebnem pogovoru med zdravnikom in pacientom. Poleg tega se lahko uporabijo različni testi. Zdravnik lahko na primer preizkusi mišično moč s preverjanjem intenzivnosti stiska roke ali prosi pacienta, naj prostoročno vstane s stola.
V praksi se za diagnosticiranje pogosto uporablja tudi tako imenovani FRAIL presejalni test v obliki vprašalnika. Izprašujejo se naslednji kriteriji:
- Utrujenost: Ste večino časa utrujeni?
- Odpornost (moč mišic): Ali se lahko povzpnete za eno nadstropje po stopnicah?
- Ambulacija (sposobnost hoje): Ali lahko brez težav prehodite 100 metrov?
- Bolezen: Ali imate več kot pet bolezni?
- Izguba teže: Ste v zadnjih šestih mesecih nenamerno izgubili več kot pet kilogramov?
Če veljajo trije kriteriji, je diagnoza sindrom krhkosti. Če veljata samo dva kriterija, se imenuje predkrhkost – predstopnja sindroma krhkosti, pri kateri je s preventivnimi terapevtskimi ukrepi pogosto mogoče preprečiti nadaljnji razvoj sindroma.
Sindrom krhkosti: terapija in preprečevanje
Proti sindromu krhkosti lahko pomagajo naslednji ukrepi:
- Preprečevanje padcev: Vadba moči in ravnotežja lahko prepreči padce. Nežni športi, kot je Tai Chi, so se izkazali za učinkovite v ta namen.
- Prehranska terapija: Dieta z visoko vsebnostjo beljakovin in ustreznim vnosom vitamina D, vitamina E in karotenoidov lahko nadomesti ali prepreči podhranjenost. Pomembna je tudi ustrezna hidracija – starejši običajno redkeje občutijo žejo in zato pogosto premalo pijejo, kar lahko poslabša šibkost.
- Težave z žvečenjem ali požiranjem: če imajo ljudje s sindromom šibkosti težave z žvečenjem in/ali požiranjem, je pomembno, da jih ustrezno zdravimo, da zagotovimo ustrezen vnos hrane.
- Zdravljenje sočasnih bolezni: Učinkovito je treba zdraviti obstoječe sočasne bolezni, kot so hipertenzija ali težave s srcem. Če bolnik jemlje različna zdravila, mora zdravnik ta zdravila preveriti glede morebitnih interakcij in jih po potrebi prilagoditi.
Sindrom krhkosti: preprečevanje
Vsi ukrepi, ki se priporočajo za zdravljenje sindroma krhkosti, so primerni tudi za njegovo preprečevanje – na primer prehrana, bogata z beljakovinami in vitamini, zadosten vnos tekočine, trening moči in vzdržljivosti ter izpolnjeno družabno življenje. Če si ta nasvet vzamete k srcu v zgodnji fazi, boste postavili temelje za izpolnjeno življenje brez sindroma šibkosti, tudi v starosti.
