Srbenje (Pruritus): Opis

Kratek pregled

  • Zdravljenje: nega kože, bombažne rokavice za preprečevanje praskanja med spanjem, zračna oblačila, hladni obkladki, sprostitvene tehnike, zdravljenje osnovne bolezni.
  • Vzroki: Alergije, luskavica, ekcemi, paraziti, bolezni ledvic in jeter, bolezni krvi in ​​limfnega sistema, presnovne motnje.
  • Diagnostika: razgovor s pacientom (anamneza), fizični pregled, krvni test, brisi in vzorci tkiva, slikovni postopki (kot so ultrazvok, rentgen)

Kako in kje se lahko manifestira srbenje?

Srbenje (pruritus) sproži željo po praskanju ustreznega področja. Predel kože, ki srbi, je včasih videti normalen, v drugih primerih je spremenjen zaradi (kožne) bolezni. Če srbenje ne popusti po šestih tednih, zdravniki govorijo o kroničnem pruritusu.

Ali se srbenje pojavi na obrazu, hrbtu, zadnji strani kolena, boku ali zgornjem delu telesa, je odvisno od vzroka: včasih je za tem alergija ali kožna bolezen, kot je nevrodermitis (atopični ekcem), včasih je glivična okužba ali preprosto suha koža. Odvisno od vzroka se srbenje razlikuje po jakosti. Včasih je prisoten podnevi in ​​ponoči, včasih se srbenje pojavi šele, ko se spočijete.

Izvor srbenja

Dolgo časa je veljalo, da srbenje sprožijo isti živčni končiči kot bolečinski dražljaj. Novejše ugotovitve pa kažejo, da gre za ločeno podskupino živčnih vlaken, ki jih vzbujajo določeni nevrotransmiterji, v prvi vrsti histamin in serotonin. To tezo podpira na primer dejstvo, da opiati zavirajo bolečino, sprožijo pa srbenje.

Praskanje povzroči bolečinske dražljaje, ki za kratek čas prikrijejo srbenje in olajšajo. Vendar pa se ob mehanskem draženju kože sproščajo sporočilne snovi, ki spodbujajo srbenje – nastane začaran krog. Prizadeti včasih občutijo srbečo kožo kot pekočo ali rahlo bolečo.

Razvrstitev srbenja

Srbenje lahko razdelimo glede na naravo kože:

  • Pruritus cum materia: Srbenje temelji na že jasno vidni kožni bolezni.
  • Pruritus sine materia: Koža je v tem primeru videti še vidno zdrava in brez sprememb.
  • Srbenje s kroničnimi praskami: tukaj je koža tako razpraskana, da ni več razvidno, ali je v ozadju kožna bolezen.

Kaj pomaga proti srbenju?

Kaj lahko storite sami

Ne glede na vzrok srbenja – zdravilo in olajšanje lahko pogosto ustvarite že s preprostimi nasveti:

  • Izogibajte se suhi koži: Izogibajte se suhi sobni klimi, pogostemu tuširanju, kopeli, savnanju ali negovalnim sredstvom, ki vsebujejo alkohol. Suha koža je pogosto tudi srbeča koža.
  • Zmanjšajte dražilne dejavnike: zelo začinjena hrana, alkohol, stres, razburjenje in jeza pogosto povzročajo srbenje. Poskusite omejiti te dejavnike v svojem življenju.
  • Privoščite si koži prijazno kopel: kopel v mlačni vodi, ki ne traja več kot 20 minut, nadomesti hitro tuširanje. Pri tem se vzdržite uporabe sušilnih gelov za tuširanje. Pri kožnih boleznih ali močnih praskah kože ne drgnite z brisačo, temveč nežno vtapkajte. Nato ponovno namažite z losjoni.
  • Izberite zračna oblačila: nosite ohlapna oblačila, ki ne drgnejo telesa ali dražijo kože, na primer bombažna.
  • Poskrbite za hitro olajšanje: V primeru nenadnega pojava močnega srbenja pomagajo hladni, vlažni obkladki z jogurtom ali malo kisa. Dobri so tudi obkladki s črnim čajem. Pri vseh vlažnih obkladkih kožo nato ponovno namažemo s kremo. Losjoni s sečnino ali mentolom hladijo in vlažijo srbečo kožo.
  • Uporabljajte tehnike sproščanja: nekatere metode, kot so avtogeni trening, progresivna mišična sprostitev ali joga, ne pomagajo le pri zmanjševanju stresa, ampak so namenjene tudi odvračanju pozornosti od praskanja, zlasti v primerih kroničnega srbenja.

Zdravljenje

Zdravljenje je vedno odvisno od osnovne bolezni in se temu primerno razlikuje.

Kaj so lahko vzroki za srbenje?

Srbenje ima lahko različne vzroke. Možnosti segajo od pikov žuželk do kožnih bolezni do sistemskih bolezni.

Kožne reakcije in kožne bolezni

Kožne reakcije (na primer na hitre spremembe temperature) in kožne bolezni so glavni vzroki za srbenje. Na primer, pruritus ima naslednje sprožilce:

  • Nevrodermatitis (atopični ekcem): To se kaže z močno srbečimi predeli kože, ki jih včasih spremljajo rdečina in mehurji. Značilno je srbenje rok in pregibov rok ter zadnje strani kolen. Pogosto so prizadete tudi roke, stopala in vrat.
  • Psoriaza: Pri luskavici se na pordelem ozadju oblikujejo luskasta, srbeča področja kože. Te se razvijejo predvsem na lasišču, komolcih in kolenih.
  • Glivična okužba: Okužba s kožno glivico Candida povzroči srbečo pordelost kože pod pazduho ali (pri ženskah) pod prsmi, ki včasih neprijetno diši, zlasti v kožnih gubah. Možne so tudi druge glivične bolezni, na primer dimeljski lišaj (tinea inguinalis). Tukaj pogosto srbi notranja stran stegen in dimelj.
  • Paraziti: predvsem garje (garjasta pršica) marsikomu kratijo spanec; srbenje se pogosto pojavi zvečer in ponoči ter v toplem vremenu.
  • Okoljski dejavniki: Toksini, ki se sproščajo ob piku žuželke, rastline, kemikalije ali paraziti, poleg hudega srbenja pogosto povzročijo tudi bolečino.
  • Aquagenic pruritus: Tu se pekoča srbečica pojavi zaradi stika z vodo ali temperaturnih sprememb v zraku.
  • Suha koža: Luščenje kože ob luščenju poletne porjavelosti, pomanjkanje vlage, prhanje ali izdelki za nego kože, ki izsušujejo kožo, povzročajo srbenje kože.

Te avtoimunske bolezni se kažejo z različnimi simptomi, vsem pa je skupno srbenje kože.

Bolezni notranjih organov in organskih sistemov

Številne druge bolezni spremlja tudi srbenje:

  • Bolezni ledvic: Velik delež bolnikov s hudo ledvično odpovedjo, ki prejemajo čiščenje krvi (dializo), kmalu po terapiji trpi za hudim, splošnim srbenjem. Natančni vzroki še vedno niso jasni.
  • Bolezni ščitnice: Pregreta, srbeča koža je pogosta pri hipertiroidizmu. Pri hipotiroidizmu je pruritus redek.
  • Diabetes mellitus: Poškodbe živcev (nevropatije) in povečana dovzetnost za glivične okužbe kože včasih povzročijo srbeče kožne reakcije pri diabetikih.
  • Okužba s HIV: Imunska pomanjkljivost daje prednost kožnim boleznim, ki jih povzročajo glive ali paraziti in so neopazne, vendar jih včasih spremlja močno srbenje. Srbenje se včasih pojavi tudi med protivirusno terapijo.
  • Druge nalezljive bolezni: Norice in ošpice pogosto spremlja stalni pruritus.
  • Prava policitemija: zgoščevanje krvi zaradi prekomerne tvorbe krvnih celic se najprej pojavi kot akvageni pruritus (srbenje po stiku z vodo).
  • Srbenje včasih spremljajo anoreksija nervoza, intoleranca za gluten ali podhranjenost.
  • Nevrološke bolezni: poškodbe centralnega živčnega sistema, kot pri multipli sklerozi (vnetna bolezen centralnega živčnega sistema s simptomi paralize in otrdelosti), polinevropatije (poškodbe perifernih živcev, na primer v rokah ali nogah) ali virusne bolezni, kot kot herpes zoster (pasovec).

Zdravila

Obstaja kar nekaj zdravil, ki lahko povzročijo srbenje:

  • Antibiotiki
  • Opiati
  • Protivnetna sredstva
  • Antimalariki
  • Psihotropna zdravila (za zdravljenje duševnih bolezni)
  • Hormoni
  • Diuretiki (zdravila za drenažo, diuretiki)
  • Citostatiki (snovi, ki zavirajo rast in/ali delitev celic)
  • antihipertenzivna zdravila
  • Zlato (zlate spojine so ali so se uporabljale npr. pri terapiji revmatizma)
  • Antikoagulanti

Drugi vzroki za srbenje

Poleg tega obstajajo tudi drugi vzroki za srbenje kože:

  • Hormonska nihanja: včasih se generalizirano srbenje pojavi med nosečnostjo, med menstrualnim ciklom ali po menopavzi (klimakter).
  • Terapije raka: Mnogi bolniki z rakom občutijo srbečo kožo zaradi terapije, kot je obsevanje ali različna zdravila.

Srbenje: pregledi in diagnoza

Prva kontaktna oseba je dermatolog, ki prepozna kožne spremembe in kožne bolezni. Zdravniki drugih specialnosti (npr. internisti ali psihiatri) se pokličejo, če vzrok za srbenje kože ni »jasen na koži«, ampak je skrit v telesu.

Obstoječe alergije, okužba družinskih članov s paraziti, nedavno obiskana počitniška mesta in jemanje zdravil prav tako dajejo zdravniku pomembne namige o vzroku srbenja. Omenite tudi vse druge težave, tudi če se zdijo nepomembne (na primer omotica ali šibkost).

Fizični pregled vključuje palpacijo jeter, vranice, bezgavk in ledvic za ugotavljanje organskih bolezni.

Če se srbenje kože pojavi brez očitnega razloga, sledijo nadaljnje preiskave. S krvnimi preiskavami lahko odkrijemo spremembe v jetrih, žolčniku, ledvicah, pa tudi vnetja ali druge zaskrbljujoče spremembe. Pri nadaljnjih preiskavah zdravnik preveri kri za avtoimunske bolezni, npr.

Pri sumu na bolezni notranjih organov, kot so jetra, ledvice ali tumorske bolezni, so pogosto koristne slikovne preiskave, kot so rentgen, ultrazvok, računalniška tomografija (CT) in magnetna resonanca (MRI).

Srbenje: Kdaj k zdravniku?

Srbenje kože po piku žuželke ali alergijski reakciji je zelo neprijetno, a običajno mine samo od sebe v kratkem času. Ti enkratni dogodki niso razlog za obisk zdravnika. Če pa se vztrajno srbenje pojavlja znova in znova brez očitnega razloga, je priporočljivo, da srbenje podrobneje pregleda specialist.

Na splošno je priporočljivo obiskati zdravnika, če:

  • Srbenje se pojavlja neobičajno dolgo in brez očitnega razloga (povsod po telesu)
  • Prisotne so dodatne težave, kot so utrujenost, utrujenost ali vročina
  • Koža poleg srbenja kaže tudi druge spremembe