Kratek pregled
- Vzroki: zunanji dejavniki (npr. vročina, mraz, sončna svetloba), prehrana, nekatera zdravila, stres in čustvena obremenitev, biološki dejavniki (kot je starost), bolezni, kot so nevrodermitis, alergije, luskavica, kontaktni ekcem, razjede na nogah (razjede na spodnjem noge), Diabetes mellitus (sladkorna bolezen), hipotiroidizem, Crohnova bolezen (kronično vnetje prebavil), Zollinger-Ellisonov sindrom (rak trebušne slinavke), celiakija (preobčutljivost na gluten)
- Zdravljenje: odvisno od sprožilca, npr. z zdravili (kot je kortizon); tudi zdravljenje osnovnih bolezni (kot je sladkorna bolezen)
- Samozdravljenje in preventiva: ustrezna nega kože, zaščita pred soncem, zaščita kože pred suhim grelnim zrakom pozimi (npr. z vlažilcem zraka), uravnotežena, zdrava prehrana, dovolj pitja, čim manj alkohola, ne kajenje, veliko gibanja. na svežem zraku, domača zdravila (kot je obrazna maska z avokadom)
- Kdaj k zdravniku? Če lastni ukrepi ne spremenijo suhe kože; če se koža nenadoma izsuši brez očitnega razloga, peče, se lušči, srbi ali se vname; če obstajajo dodatni simptomi, kot so izpadanje las, glavoboli, omotica ali slabost
Suha koža: vzroki
Običajno žleze lojnice in znojnice nenehno proizvajajo mešanico olja in vode, da ohranjajo kožo prožno. Suha koža se pojavi, ko žleze lojnice izločajo premalo olja in snovi, ki vežejo vlago. Takrat trpi sposobnost delovanja kože: na primer, ne more več ustrezno zaščititi telesa pred zunanjimi vplivi, kot so UV-sevanje, patogeni ali mehanske poškodbe, niti ne more v celoti uravnavati telesne temperature in vodnega ravnovesja.
Suha koža je še posebej pogosta na obrazu. Lahko pa so prizadeti tudi spodnji del nog, golenice, stopala, roke, komolci in podlakti.
Suha koža je hrapava in krhka. Ima tanke pore, je napet, se lušči in srbi. Pogosti so tudi pordeli predeli. Suha koža hitro razpoka in občutljivo reagira na mraz in/ali vročino. V skrajnih primerih se lahko razvije dehidracijski ekcem: koža se raztrga in vname.
Zunanji vplivi, biološki dejavniki in nekatere bolezni običajno povzročajo suho kožo.
Zunanji dejavniki
Vreme:
Vreme lahko draži kožo. Če se na primer poleti potite, telo izgublja tekočino in koža se hitreje izsuši. Klimatska naprava in sončna svetloba ta učinek še okrepita.
Prehrana:
Na videz kože vpliva tudi prehrana. Predvsem podhranjenost in posledična prenizka teža izsušita kožo. Pri ljudeh, ki premalo pijejo, veliko kadijo in/ali redno pijejo alkohol, se koža hitro razvije.
Stres in čustvena obremenitev:
Poleg tega lahko stres in čustveni napor izsušita kožo.
Zdravila:
Suha koža se lahko pojavi tudi kot stranski učinek zdravil, ki vplivajo na ravnovesje telesnih tekočin ali nekatere funkcije žlez. Sem spadajo kreme za kožo, ki vsebujejo kortizon, retinoide (za zdravljenje aken in psoriaze), diuretike (zdravila, ki izpirajo vodo) in kemoterapevtike (za zdravljenje raka).
Radioterapija raka lahko tudi izsuši kožo.
Biološki dejavniki
- Z naraščajočo starostjo (od 40. leta) se vsebnost vlage v koži zmanjšuje. Poleg tega koža s staranjem nase veže manj vlage in žleze znojnice proizvajajo manj znoja. Oba dejavnika dodatno izsušita kožo.
- Na videz kože vpliva tudi genetska predispozicija – suha koža je zato včasih tudi družinska.
Bolezni
Nekatere bolezni so povezane s suho kožo. Najpomembnejše vključujejo
- nevrodermatitis
- alergije
- luskavica
- Kontaktni ekcem (kožni izpuščaj)
- Ihtioza (znana tudi kot bolezen ribjih lusk, dedna bolezen najvišje plasti roženice)
- Ulcus cruris (razjeda na spodnjem delu noge)
- Diabetes mellitus (sladkorna bolezen)
- Nezadostno delovanje ščitnice (hipotiroidizem)
- Črevesne bolezni (na primer Crohnova bolezen)
- Vnetje želodčne sluznice (gastritis)
- Zollinger-Ellisonov sindrom (povečana proizvodnja hormona gastrina povzroči, da želodec proizvaja preveč kisline, kar povzroči razjede v prebavnem traktu)
- Celiakija (kronična bolezen sluznice tankega črevesa zaradi intolerance na gluten)
Suha koža: zdravljenje
Zdravljenje suhe kože je odvisno od vzroka. Dermatolog vam lahko na primer predpiše pripravke s kortizonom ali priporoči negovalne izdelke, ki so posebej prilagojeni vaši koži in jo vlažijo. Ustrezno bodo zdravili tudi osnovne bolezni, kot sta nevrodermatitis ali sladkorna bolezen. Vendar pa lahko glede suhe kože nekaj storite tudi sami.
Nega kože
Najpomembnejše za suho kožo je prava nega kože. Suho kožo umivajte le z blagimi snovmi, ki so idealno pH-nevtralne in brez dišav. Izogibajte se tonikom, ki vsebujejo alkohol, saj kožo dodatno izsušijo. Po kopanju ali tuširanju na suho kožo vedno nanesite kremo, da nadomestite izgubo vlage.
Ker starejši ljudje pogosto trpijo zaradi suhe kože, bi morali bolj paziti na ustrezno nego kože.
Prehrana
Pred suho kožo ščiti tudi uravnotežena prehrana. Sveže sadje in zelenjava zagotavljata pomembne minerale in vitamine za celice. Pijte dovolj, najbolje vode, sadnih špric, sadnih ali zeliščnih čajev. Vsekakor pa se raje izogibajte alkoholu, kolikor je le mogoče, saj lahko tudi izsuši kožo. Enako velja za kajenje.
Domača sredstva
Nekateri oboleli na primer prisegajo na domača zdravila za suho kožo
- kokosovo olje
- mandljevo olje
- aloe vera
- avokado
- Oljčno olje
- med
- Korenčkov sok
- Glina
Če jih zmešate z vodo, rožno vodo ali visokokakovostnim oljem in nanesete kot kremo ali masko, lahko te snovi navlažijo suho kožo in jo naredijo ponovno prožno.
Domača zdravila imajo svoje meje. Če simptomi trajajo dlje časa in se ne izboljšajo ali celo poslabšajo, se vedno posvetujte z zdravnikom.
Ostalo
Veliko se gibajte na svežem zraku, da pospešite prekrvavitev kože in preprečite suho kožo. Izogibajte se pogostemu izpostavljanju neposredni sončni svetlobi. Za zaščito kože pred suhim grelnim zrakom pozimi lahko uporabite vlažilce zraka ali pa v prostor postavite sklede z vodo.
Suha koža: kdaj morate k zdravniku?
Posvetujte se z (kožnim) zdravnikom, če:
- že dlje časa trpite za suho kožo in nanašanje kreme ne omili simptomov.
- vaša koža nenadoma postane suha brez očitnega razloga.
- pojavijo se luskaste in suhe lise kože.
- koža je boleča, rdeča in vneta.
Zaradi dodatnih simptomov, kot so izpadanje las, glavoboli, vrtoglavica in slabost, občutno povečanje ali izguba teže, huda žeja, pogosto uriniranje, notranji nemir ali nenavadna tesnoba, je nujen obisk zdravnika.
Suha koža: kaj naredi zdravnik?
Prvi korak je zbiranje anamneze, med katero vas bo zdravnik podrobno povprašal o simptomih in različnih dejavnikih, ki vplivajo na videz vaše kože. Možna vprašanja vključujejo:
- Kako dolgo imate suho kožo?
- Ste spremenili prehrano, preden je vaša koža postala suha?
- Ali redno jemljete zdravila?
- Ali suho kožo spremljajo drugi simptomi?
- Ali trpite za določeno osnovno boleznijo, kot je alergija ali sladkorna bolezen?
Fizični pregledi
Po zbiranju anamneze vas bo zdravnik pregledal. Dermatolog se bo osredotočil na predele kože, ki so se spremenili, in jih pregledal s povečevalnim steklom ali mikroskopom. Tako lahko ugotovi, kako vlažna ali mastna je koža videti in ali je opazno hrapava.
Laboratorijski testi
Posebni krvni testi in testi urina so lahko tudi informativni. Ti lahko zaznajo odstopanja v ravnovesju soli in vode, pomanjkljivosti in hormonske motnje.
Zdravnik lahko uporabi vzorec tkiva (biopsija) za diagnosticiranje psoriaze ali ihtioze.
S pomočjo nadaljnjih preiskav, kot so pregled blata, kolonoskopija, ultrazvok in rentgenski pregled, lahko prepoznamo različne druge bolezni kot možne vzroke suhe kože.
