Scintigrafija ledvic | Scintigrafija

Scintigrafija ledvic

Obstajata tudi dve različni vrsti scintigrafije ledvic:

  • Za vizualizacijo funkcionalnosti se uporablja statična scinitgrafija ledvic ledvice tkivo. Technetium DMSA (dimercaptosuccinic acid) se običajno uporablja kot radioaktivna snov za ta pregled. Nabira se povsod, kjer živi ledvice tkivo.

    To omogoča na primer zaznavanje netipičnega položaja ali oblike obeh ledvic. Po vnetju je mogoče preveriti tudi, ali je ledvice je bila poškodovana.

  • Dinamična scintigrafija predstavlja delovanje ledvic. V ta namen se pogosto uporablja radioaktivni tehnecij MAG3 (merkaptoacetil triglicerol).

    Najprej snov absorbira ledvično tkivo preko roke Vena približno 20 minut po injekciji. Nato ga ledvice izločijo v urin. Radioaktivna snov nato z urinom vstopi v sečil in se zbira v mehurja.

    Med temi postopki se meritve sevanja izvajajo z gama kamero. Iz pridobljenih podatkov je mogoče ustvariti stransko ločen grafični prikaz desne in leve ledvice. S tako imenovanim nefrogramom lahko ocenimo, ali je prisotno normalno delovanje ledvic ali kakršne koli omejitve. Primerjamo lahko tudi funkcijo obeh ledvic.

Scintigrafija za vnetje

Če v tkivu pride do vnetja, to privede do povečane presnovne aktivnosti v prizadetem predelu telesa. To povečano aktivnost si lahko predstavite z scintigrafija. Ta metoda je torej primerna za iskanje vnetnih žarišč.

Iz tega razloga skeletni scintigrafija se uporablja v revmatizemna primer za odkrivanje ali izključitev vnetja v spoji. Pri drugi metodi so vnetne celice posebej radioaktivno označene, zato so žarišča vnetja vidna z gama kamero. Pri tej metodi, znani kot levkocitna scintigrafija, kri se najprej vzame od bolnika in se radioaktivni snovi doda v bele krvničke (levkociti). Te označene celice se nato vrnejo v telo in se razširijo z kri in se kopičijo v vnetem tkivu. Z gama kamero so vidni in tako zaznajo vnetja.