Scintigrafija srca | Scintigrafija

Scintigrafija srca

Za srce, tako imenovani miokardni scintigrafija, tj. upodobitev kri oskrba z srce mišic, je najverjetneje uporabljena.To je posebna metoda, ki se uporablja v posebnih primerih za bolnike z srce bolezen. Pregled je lahko vodilo pri odgovoru na vprašanje, ali imajo nekatera področja srčne mišice zmanjšano ali nezadostno kri ponudbe. Poleg tega se lahko pokaže, ali bi bolnik imel koristi od posega, ki izboljša kri oskrbe.

V večini primerov se en posnetek izvaja v mirovanju, eden pa v stresnih pogojih. Za to mora bolnik običajno uporabiti kolesarski ergometer. Po dajanju se radioaktivna snov po roki razdeli v kri Vena.

Čez nekaj časa se kopiči v tkivu srčne mišice. V zdravem srcu se snov enakomerno širi in na vsakem območju je mogoče izmeriti radioaktivno sevanje. Na območjih s slabo oskrbo s krvjo celice srčne mišice absorbirajo ustrezno manj ali sploh ne vsebujejo radioaktivnih delcev. Če se krvni obtok zmanjša le pod stresom, ne pa tudi v mirovanju, bo morda mogoče izboljšati delovanje srca s kirurškim posegom ali intervencijskimi postopki (razširitev plovila z uporabo srčnega katetra). A scintigrafija srca po posegu lahko uporabimo tudi za spremljanje uspeha postopka, torej ga lahko primerjamo, da ugotovimo, ali se je pretok krvi izboljšal.

Scintigrafija pljuč

Obstajata dve različni vrsti scintigrafije za pljuča:

  • In prezračevanje scintigrafija, bolnik vdihne radioaktivni plin (ksenon133), ki ga telo ne absorbira. Sevanje se meri v različnih časovnih točkah in tako prikazuje porazdelitev plina v pljučih. To ustreza prezračevanje.

    Na ta način so možne ovire pretoka ali območja z zmanjšanim prezračevanje je mogoče zaznati.

  • V nasprotju s tem pljuč perfuzijsko scintigrafijo se radioaktivni delci vnesejo v kri skozi a Vena. Zaradi svoje velikosti in strukturnih lastnosti jih ujame najmanjša kri plovila od pljučni obtok. Če so območja pljuč imajo šibkejšo oskrbo s krvjo, so videti ustrezno šibkejši na sliki, ki jo prikazuje scintigrafija.

    Na primer pljučna embolija (okluzija pljučnega arterije s krvni strdek) je mogoče diagnosticirati ali izključiti. V večini primerov pa računalniška tomografija s slikanjem pljuč plovila (angio-CT) je pogostejša metoda diagnoze. Scintigrafija je precej druga izbira, če rezultat CT ni prepričljiv.