Bolečine v živčevju: vzroki, zdravljenje

Kratek pregled

  • Opis: bolečina, ki jo povzroči poškodba ali disfunkcija živcev.
  • Zdravljenje: Terapija temelji na vzroku. Običajno zdravnik bolečino zdravi z zdravili. V poštev pridejo tudi fizioterapija, akupunktura, psihoterapija, kirurgija.
  • Simptomi: Tipični simptomi so streljajoča, naelektrena, zbadajoča ali pekoča bolečina, mravljinčenje, odrevenelost ter povečana bolečina, ki jo povzročijo dražljaji, ki dejansko ne sprožijo bolečine, npr. dotik (alodinija).
  • Vzroki: Pogosti vzroki vključujejo poškodbe (npr. po nesreči), podplutbe (npr. hernija diska), vnetje (npr. pasovec) ali bolezen (npr. diabetes mellitus, multipla skleroza).
  • Diagnoza: Pogovor z zdravnikom, nevrološke preiskave (npr. testiranje živčnih vlaken na toploto, mraz, vibracije, pritisk).
  • Preventiva: zdrav življenjski slog (npr. redna vadba, uravnotežena prehrana, izogibanje stresu)

Kaj je bolečina v živcu?

Bolečina živcev – imenovana tudi nevropatska bolečina – je bolečina, ki se pojavi, ko so živci in njihove strukture (npr. živčna vlakna, živčne celice) razdraženi ali poškodovani. Poškodbe nastanejo na primer zaradi vnetja živcev, pa tudi zaradi poškodb po nesreči ali bolezni, kot sta multipla skleroza ali sladkorna bolezen.

Izraz "nevropatija" je krovni izraz za bolezni živcev. Ločimo centralne nevropatije, torej tiste, ki izvirajo iz osrednjega živčnega sistema (kratko CŽS: možgani in hrbtenjača), in periferne nevropatije. Tukaj so živci zunaj CNS vzrok za bolečino. Nevropatija prizadene posamezne živce (mononevropatija) ali več živcev (polinevropatija).

Kako se nevropatska bolečina razlikuje od drugih bolečin?

Nevropatska bolečina se razlikuje od drugih bolečin, kot sta glavobol ali bolečina v hrbtu. Tu so živci le »oddajniki« bolečine. Pri nevropatski bolečini so živci sami sprožilci ali vsaj deloma vzrok bolečine.

Kdo je prizadet?

Nevropatska bolečina je poleg bolečin v hrbtu in glavobolov eden najpogostejših vzrokov kronične bolečine.

Kaj lahko storimo glede nevropatske bolečine?

Zdravnik nevropatsko bolečino zdravi na različne načine, odvisno od vzroka. Pogosto pride v poštev kombinacija več ukrepov. Sem sodijo na primer zdravila, akupunktura, fizioterapija, psihoterapija, sprostitvene metode in usposabljanje bolnikov ter transkutana električna živčna stimulacija (TENS).

Zdravljenje sprožilnega vzroka

Če je za bolečino kriva bakterijska ali virusna okužba (npr. v primeru pasovca), zdravnik predpiše antibiotike proti bakterijam ali zdravila proti virusom (protivirusna zdravila). Nekatere bolezni, kot je sindrom karpalnega kanala ali nekatere tumorske bolezni, včasih pritisnejo na živce, jih stisnejo ali kako drugače poškodujejo.

V takšnih primerih je potrebna operacija, da se živci osvobodijo sprožilca bolečine, na primer, ko so uščipnjeni. Včasih zdravnik bolečino odpravi tudi s sklerozacijo prizadetih živcev z zdravili.

Zdravljenje z zdravili

Nevropatske bolečine ni lahko zdraviti, saj veliko »klasičnih« protibolečinskih zdravil z učinkovinami acetilsalicilno kislino, ibuprofenom, diklofenakom ali naproksenom (nesteroidna protivnetna zdravila ali krajše nesteroidna protivnetna zdravila) ne delujejo ali delujejo premalo.

Zdravnik zato za bolečine v živčevju običajno uporablja naslednja zdravila proti bolečinam, ki so bistveno učinkovitejša:

Triciklični antidepresivi (npr. učinkovine amitriptilin, imipramin ali doksepin) v obliki tablet, dražejev, kapljic in v obliki injekcij; imajo analgetični učinek, povečajo učinek zdravil proti bolečinam

Selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina in norepinefrina (npr. učinkovine duloksetin, venlafaksin, milnacipran) v obliki tablet, kapsul ali peletov; imajo analgetični učinek, zavirajo občutljivost na bolečino

Opiati (npr. učinkovine tramadol, hidromorfon, fentanil) v vseh možnih oblikah: tableta, kapsula, raztopina, obliž, injekcija, infuzija, pršilo za nos, šumeča tableta, pastila, svečka ali kapljica; imajo močan analgetični učinek, zavirajo prenos in predelavo bolečinskih dražljajev

Lokalna protibolečinska terapija (npr. učinkovine lidokain, kapsaicin, botulinski toksin) kot mazila, obliži ali injekcije; imajo anestetični in analgetični učinek

Zdravljenje brez zdravil

Poleg tega ima zdravljenje brez zdravil tudi podporni učinek proti bolečinam v živcu. Ti vključujejo na primer:

Fizikalna terapija: fizikalna in/ali delovna terapija v mnogih primerih pomaga pri lajšanju živčnih bolečin. Vključuje vaje za krepitev mišic, masaže in fizične tretmaje (npr. aplikacije s toploto, mrazom, svetlobo ali električnimi dražljaji).

S pomočjo terapije bolniki spoznajo, da se je mogoče gibati tudi ob bolečini. Glavni cilj je v sodelovanju z bolnikom in njegovo družino, svojci in okoljem (npr. na delovnem mestu) spodbujati gibanje in sodelovanje v aktivnem življenju.

Akupunktura: Akupunktura pomaga tudi pri bolečinah živcev. Da bi to naredil, akupunkturist zabode fine igle za enkratno uporabo v določene kožne točke na telesu. To povzroča zelo malo bolečine. Tam ostanejo približno 20 do 30 minut in razvijejo svoj protibolečinski učinek, medtem ko pacient počiva na kavču.

Transkutana električna živčna stimulacija (TENS): včasih naj bi TENS pomagal ljudem z živčnimi bolečinami. Uporablja kožne elektrode za prenos električnih impulzov na prizadete dele telesa. Tok draži živce, ki se nahajajo v tkivih, zaradi česar možgani sproščajo kemične snovi, ki otoplijo zaznavanje bolečine.

Terapija s prehladom: Ukrepi proti prehladu, kot so hladilni spreji, hladni obkladki ali hladni obkladki, prav tako obljubljajo olajšanje mnogim ljudem z bolečinami v živčevju. Pogosto pomaga tudi bivanje v hladilnici. To storite tako, da najprej v kopalkah ali bikiniju stojite pol minute v predprostoru pri minus 60 stopinjah Celzija, nato pa približno dve minuti in pol v komori pri minus 110 stopinjah Celzija.

V hladilno komoro greste le po zdravniškem pregledu in na priporočilo zdravnika. Pomembno je, da ste zdravi in ​​se dobro počutite.

Psihoterapija: Spremljevalna psihološka podpora (npr. psihoterapija) ima tudi podporni učinek proti živčnim bolečinam. Bolniki se naučijo, kako se soočiti z bolečino in najti načine, kako kljub bolečini živeti izpolnjeno in zadovoljno življenje (sprejemanje bolečine). Posledično mnogi bolniki z bolečinami znatno zmanjšajo vnos zdravil proti bolečinam.

Ti ukrepi lahko v najboljšem primeru dopolnijo, vendar ne nadomestijo konvencionalnega zdravljenja. Posvetujte se s svojim zdravnikom o tem, kako lahko najbolje podprete terapijo.

Nasveti in domača zdravila

Nekateri ljudje z živčnimi bolečinami poročajo, da jim nekatera domača zdravila olajšajo. Glede na to lahko proti bolečinam pomaga predvsem toplota in/ali mraz. Hladilni obkladki so primerni za hladne aplikacije, medtem ko so tople kopeli ali grelne blazine primerne za toplotne aplikacije. Nekaterim koristi tudi izmenično kopanje v topli in hladni vodi.

Zdrava prehrana, ki vsebuje veliko vitaminov B, je prav tako koristna pri bolečinah živcev. Telo potrebuje predvsem vitamina B6 in B12 za optimalno oskrbo živcev. Najdemo jih predvsem v živalskih proizvodih, kot so meso, ribe, jajca in mleko, pa tudi v polnozrnatih izdelkih in stročnicah.

Domača zdravila imajo svoje meje. Če simptomi trajajo dlje časa, se kljub zdravljenju ne izboljšajo ali celo poslabšajo, se vedno posvetujte z zdravnikom.

Zeliščna in homeopatska zdravila

Nekaterim ljudem z živčnimi bolečinami naj bi pomagala tudi zeliščna zdravila, zdravilna zelišča ali homeopatska zdravila, kot so globule. Zaužiti ali uporabljeni v obliki čajev, izvlečkov, tinktur, mazil, kapsul ali obkladkov naj bi delovali protibolečinsko in protivnetno. Lubje srebrne vrbe, kadilo, čili (vsebuje kapsaicin), vražji krempelj, gabez in arnika naj bi bili na primer še posebej učinkoviti proti bolečinam živcev.

Koncept homeopatije in njena specifična učinkovitost sta v znanosti sporna in s študijami nista jasno dokazana. Upoštevajte tudi, da lahko zeliščna zdravila povzročijo tudi stranske učinke, kot so alergijske reakcije. Uporabljajte jih le po posvetu z zdravnikom!

Načeloma mora bolečine v živčevju razjasniti in zdraviti zdravnik že v zgodnji fazi!

Surgery

Če nevropatske bolečine kljub različnim terapevtskim pristopom ne moremo dovolj ublažiti, je glede na vzrok edini način za boj proti bolečini v živcu operacija.

V ta namen zdravnik izvaja npr. nevromodulacijo. Tukaj kirurško vstavi elektrode blizu hrbtenjače. Ti oddajajo posebne električne impulze, ki bistveno zmanjšajo nevropatsko bolečino. Pogosto lahko prizadeti zmanjšajo vnos protibolečinskih tablet za do 50 odstotkov.

Če je živec stisnjen, ga zdravnik razkrije z operacijo, da odstrani pritisk, ki povzroča bolečino.

Pri nevropatski bolečini obstaja tveganje, da bo telo razvilo tako imenovani spomin na bolečino in bolečina bo postala kronična. Da bi to preprečili, je pomembno, da zdravnik zdravi živčne bolečine čim prej in čim bolj učinkovito

Kako se manifestira nevropatska bolečina?

Simptomi pri ljudeh z nevropatsko bolečino se lahko zelo razlikujejo in so lahko sčasoma včasih bolj, včasih manj intenzivni.

Prizadeti ljudje pogosto opisujejo boleče simptome kot:

  • gori
  • mravljinčenje (npr. mravljinčenje)
  • stabbing
  • streljanje noter
  • elektrificiranje

Drugi simptomi vključujejo:

  • Zmanjšano zaznavanje vibracij
  • Zmanjšan občutek temperature
  • Mravljinčenje do otrplosti (hipestezija) na prizadetem območju
  • @ Šibkost do paralize

Ker je nevropatsko bolečino po eni strani težko zdraviti, po drugi strani pa je za prizadete še posebej stresno, je tveganje, da bolečina postane kronična, veliko.

Bolečine v živčevju zaradi svoje intenzivnosti pogosto povzročijo druge težave pri obolelih, kot so motnje spanja, težave s koncentracijo, anksioznost in depresija.

Kje se pojavi bolečina?

Kako se razvije živčna bolečina?

Bolečine v živčevju imajo različne vzroke. Nastanejo na primer zaradi poškodb, modric, okužb, vnetij ali bolezni. Poškodovani ali nedelujoči živci nenehno prenašajo signale bolečine v možgane in občutek bolečine se poveča.

Celo oblačila na koži ali običajno dotikanje lahko prizadeti občutijo kot neznosno boleče. Glede na to, kje je vzrok, ločimo dve vrsti živčnih bolečin:

Periferna nevropatija.

V tem primeru bolečina izvira iz perifernega živčnega sistema. To se nanaša na vse živce, ki ležijo zunaj možganov in hrbtenjače. Na primer, povezujejo glavo, obraz, oči, nos, mišice in ušesa z možgani.

Primeri perifernih nevropatij vključujejo:

  • Nevralgija po zostru: huda živčna bolečina, ki vztraja po pasovcu.
  • Fantomske bolečine v okončinah: oboleli zazna bolečino v delu telesa, ki ga ni več, običajno kot posledica amputacije.
  • Nevralgija trigeminusa: nenadna huda bolečina v obrazu
  • Diabetična nevropatija (polinevropatija): visoka raven sladkorja v krvi pri ljudeh s sladkorno boleznijo poškoduje živce v različnih delih telesa, kar povzroča pekočo bolečino, pogosto med drugim v stopalih.
  • Bannwarthov sindrom: bolečina (npr. bolečina v glavi, obrazu ali trebuhu), ki se pojavi po okužbi z boreliozo.
  • Impingement sindrom: bolečina, ko so živci stisnjeni ali zoženi. Pogosto se pojavi v rami.
  • Sindrom karpalnega kanala: zožitev v predelu tetive zapestja v tem primeru stisne srednji živec roke.

Centralna nevropatija

Bolečina izvira iz centralnega živčnega sistema (hrbtenjača in možgani).

  • Možganska kap (možganski infarkt)
  • Nevrološke bolezni, kot je multipla skleroza (MS)
  • Vnetja in abscesi
  • Poškodba hrbtenjače in vretenc (npr. hernija diska)
  • Tumorji
  • Poškodbe živcev (npr. bolečine v živcih zaradi nesreč ali po operacijah)

Poleg tega so možni vzroki za bolečine v živčevju napetost, psihično povzročen stres, zloraba alkohola, zdravila (npr. kemoterapija ali starostna obraba).

Kateri zdravnik postavi diagnozo? In kako?

Pri bolečinah v živčevju je prvi zdravnik primarne zdravstvene oskrbe. Po potrebi ali na dodatne preiskave bo bolnika napotil k specialistu. Diagnozo bolečine v živčevju postavi nevrolog.

Najpomembnejša ukrepa za zanesljivo diagnozo sta pogovor z zdravnikom (anamneza) in nevrološki pregled. Predvsem pa je pomembno ugotoviti vzrok bolečine, da čim prej začnemo ustrezno terapijo.

Pogovor z zdravnikom

Nevrološki pregled

Nevrološki pregled se uporablja za odkrivanje značilnih nevropatskih simptomov, kot so otrplost, znaki paralize ali alodinije (bolečina ob nežnem dotiku), ki se jih prizadeti pogosto niti ne zaveda. Z uporabo kvantitativnega senzoričnega testiranja (QST) zdravnik uporablja toplotne (npr. toplota, mraz) in mehanske (npr. pritisk, vibracije) dražljaje, da pregleda kožo in spodaj ležeče predele glede delovanja bolečinskih vlaken.

Zdravnik nato izmeri hitrost prevodnosti živca (nevrografija) in po potrebi vzame majhen vzorec prizadetega živca (biopsija), da pregleda živčno tkivo glede sprememb (nevrohistološki pregled).

Poleg tega pogosto uporablja slikovne tehnike, kot sta računalniška tomografija (CT) ali slikanje z magnetno resonanco (MRI). Zaradi tega so poškodbe živcev neposredno vidne. Poleg tega zdravnik pregleda kri prizadete osebe.

Ali je mogoče ozdraviti živčne bolečine?

Čim prej zdravnik začne zdraviti bolečine v živcu, boljše so možnosti za ozdravitev. Nasprotno, pozneje kot se začne terapija, večje je tveganje, da bo bolečina postala kronična. Če pa bolečino sproži osnovna bolezen, jo je pogosto mogoče pozdraviti in z njo tudi bolečino.

Pri kronični bolečini je pomembno, da se zdravnik pred terapijo z bolnikom pogovori o realnih ciljih zdravljenja. Na primer, realen cilj bi lahko bil zmanjšati bolečino za več kot 30 do 50 odstotkov, izboljšati kakovost spanja in življenja ter ohraniti delovno sposobnost prizadetih.

Kako dolgo traja živčna bolečina?

Kako lahko preprečimo bolečine v živčevju?

V bistvu poškodbe živcev ni mogoče popolnoma preprečiti, saj je možnih vzrokov veliko. Tveganje za bolečine v živčevju pa je mogoče zmanjšati z zdravim in ozaveščenim načinom življenja. Za to je na primer pomembno, da uživate uravnoteženo prehrano, redno telovadite ter se izogibate stresu in nevarnosti nesreč.