Ginkgo: učinki in uporaba

Kakšen učinek ima ginko?

Obstajajo različne študije o možnih zdravilnih učinkih Ginka bilobe pri različnih zdravstvenih težavah. Za določena področja uporabe je strokovni odbor Evropske agencije za zdravila HMPC (Committee on Herbal Medicinal Products) medicinsko odobril uporabo zdravilne rastline:

  • Suhi izvlečki ginka se lahko uporabljajo za izboljšanje s starostjo povezanih kognitivnih motenj in kakovosti življenja pri odraslih z blago demenco.
  • Zmlete liste ginka uporabljamo kot tradicionalno zeliščno zdravilo pri težkih nogah, mrzlih rokah in stopalih, ki se lahko pojavijo v povezavi z lažjimi motnjami krvnega obtoka.

Drugo mednarodno strokovno telo, ESCOP (European Scientific Cooperative on Phytotherapy), je prav tako priznalo uporabo standardiziranih izvlečkov ginka za naslednje namene:

  • za simptomatsko zdravljenje blagega do zmernega sindroma demence (= intelektualno poslabšanje, kot se pojavi pri Alzheimerjevi bolezni in vaskularni demenci)
  • @ za možgansko organsko povzročene motnje delovanja
  • za izboljšanje kognitivne zmogljivosti
  • za simptomatsko zdravljenje okvarne bolezni (periferna arterijska okluzivna bolezen, pAVK – znana tudi kot kadilska noga)

Listi ginka v prahu so priznani tudi kot tradicionalno zeliščno zdravilo za težke noge, mrzle roke in noge, povezane z blagimi motnjami krvnega obtoka. Predpogoj je, da je bila resna bolezen kot vzrok predhodno medicinsko izključena.

Kako se uporablja ginko?

Zmlete liste ginka lahko uporabljamo proti težkim nogam, mrzlim rokam in stopalom pri lažjih motnjah krvnega obtoka, če je zdravnik predhodno izključil resno bolezen kot vzrok težav. Za zagotovitev učinka pa se priporoča uporaba že pripravljenih pripravkov iz ginka.

Za uporabo pripravljeni pripravki, ki vsebujejo ginko, so priporočljivi tudi za druge namene (npr. pri kognitivnih motnjah, tinitusu, bolezni okence). Vsebujejo posebne suhe izvlečke iz listov zdravilne rastline.

Za natančno uporabo in odmerjanje ginkovih pripravkov si oglejte navodilo za uporabo ali se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Ginkov čaj močno odsvetujemo: učinkovitega odmerka sestavin ne moremo doseči s pripravo čaja iz listov zdravilne rastline. Poleg tega čaji, ki so na voljo v prosti (internetni) trgovini, pogosto niso kontrolirani in zato lahko vsebujejo tudi škodljive snovi iz listov (ginkolne kisline in ginkotoksine).

Ginkgo semena

Kuhana ali pražena semena ginka na Japonskem veljajo za poslastico. Poleg tega semena priporočajo v tradicionalni kitajski medicini (TCM), na primer pri kašlju in šibkosti mehurja. Vendar uživanje ginkovih semen ni priporočljivo (glejte »Neželeni učinki«).

Strokovnjaki odsvetujejo uživanje tako ginkovega čaja kot ginkovih semen.

Kakšne stranske učinke ima lahko ginko?

Pri zdravih odraslih se zdi, da peroralna uporaba zdravilne rastline v zmernih količinah običajno nima škodljivih učinkov. Vendar pa nekateri bolniki poročajo o stranskih učinkih ginka, kot so prebavne težave, glavoboli ali alergijske kožne reakcije.

Uživanje svežih (surovih) ali praženih semen ginka ima lahko resne stranske učinke (zaradi sestavine ginkotoksin).

Kaj morate upoštevati pri uporabi ginka

Pred začetkom uporabe je priporočljiv vsaj temeljit krvni test, saj lahko zdravilna rastlina poveča nagnjenost h krvavitvam.

Obvestite zdravnika, če jemljete pripravke iz ginka (ali druge zeliščne pripravke in/ali pripravke brez recepta). To še posebej velja, če vam bo predpisal druga zdravila. To je lahko pomembno za načrtovanje terapije in možne interakcije med pripravki. Na primer, ginko bi lahko medsebojno deloval z antikoagulantnimi zdravili (»redčila za kri«).

V primeru znane preobčutljivosti na zdravilno rastlino se je treba izogibati pripravkom v kakršni koli obliki (tablete, kapljice ipd.).

Kako pridobiti ginko

Standardizirane pripravke z izvlečki ginka lahko dobite v lekarnah in bolje založenih drogerijah (na primer kot tablete ginka in kapsule ginka).

Zanimiva dejstva o ginku

30 do 40 metrov visoko drevo Ginkgo biloba v milijonih let skoraj ni spremenilo svojega videza, zato ga imenujemo tudi »živi fosil«. Je edini še živeči predstavnik tako imenovanih Ginkgoatae, podskupine golosemenk.

Drevo je dvodomno, kar pomeni, da obstajajo čisto moški in čisto ženski primerki tega drevesa. Njeni listi so dolgopecljati in dvorobi z viličastimi živci. Ker je zelo dekorativen in tudi izjemno odporen na onesnažen zrak, ga pogosto sadijo kot okrasno drevo v mestih po vsem svetu. Njegova prava domovina pa je vzhodna Azija, kjer ginka v naravi ne najdemo več.