Prognoza
Brez terapije je nodozni poliarteritis običajno hud in napoved v teh primerih je slaba.
Prognoza se je – ob ustrezni terapiji – v zadnjih letih bistveno izboljšala. Medtem ko je bila bolezen običajno smrtna do pred približno 25 leti, je stopnja preživetja po petih letih trenutno približno 90 odstotkov. Prognoza PAN je odvisna predvsem od tega, kateri organ je prizadet. Če so prizadete ledvice, srce, prebavila ali živčni sistem, je prognoza nekoliko slabša.
Na splošno velja, da prej ko je PAN diagnosticiran in zdravljen, bolje je mogoče preprečiti poškodbe organov. V mnogih primerih simptomi celo popolnoma izginejo.
Preprečevanje
Ker vzroki nodoznega poliarteritisa niso popolnoma razumljeni, specifično preprečevanje ni mogoče. Vendar pa lahko cepljenje proti hepatitisu B zmanjša tveganje za razvoj PAN.
- Zakonsko zavarovane osebe: Za ugotovitev potrebe po oskrbi mora bolnik ali svojci najprej vložiti vlogo pri blagajni za dolgotrajno oskrbo (nahaja se pri zdravstveni blagajni). Zavarovalnica za dolgotrajno oskrbo nato naroči zdravniško službo zdravstvene blagajne (MDK) ali drugega neodvisnega strokovnjaka, da ugotovi bolnikovo potrebo po dolgotrajni oskrbi.
- Zasebno zavarovane osebe: Zasebno zavarovan bolnik ali svojec mora vlogo za uvrstitev med osebe, ki potrebujejo nego, vložiti pri ustrezni zasebni zavarovalnici. Zavarovalnica nato naroči zdravstveno službo MEDICPROOF, da ugotovi potrebo po oskrbi.
Termin za ocenjevanje
Ocenjevalec (specialist zdravstvene nege ali zdravnik) ne pride nenapovedan v hišo ali objekt, kjer pacient biva. On ali ona se dogovori za pregled s pacientom ali njegovimi sorodniki ali skrbniki.
Ob tem obvestilu ocenjevalec tudi prosi prijavitelja, da ima za ocenjevanje pripravljene ustrezne dokumente. Sem spadajo na primer poročila služb za nego, dnevniki oskrbe (*) in primerljive evidence, ki jih vodi zavarovana oseba, zdravstveni kartoni, podatki o trenutno uporabljenih zdravilih ter poročila in obvestila drugih socialnovarstvenih organov.
Kaj se ocenjuje?
Ocenjevalec ocenjuje naslednjih šest življenjskih področij (»modulov«):
- Gibljivost (telesna spretnost, npr. jutranje vstajanje, odhod na stranišče, plezanje po stopnicah itd.)
- kognitivne in komunikacijske sposobnosti (npr. orientacija glede kraja in časa, razumevanje dejstev, prepoznavanje tveganj, razumevanje govora drugih ljudi)
- vedenjske in psihološke težave (kot so anksioznost, agresija, odpor do nege, nočni nemir)
- Samooskrba (npr. samostojno umivanje, uporaba stranišča, oblačenje, prehranjevanje, pitje)
- Samostojno soočanje z zahtevami in stresi, povezanimi z boleznijo ali terapijo (samostojno jemanje zdravil, samostojen obisk zdravnika itd.)
- Organizacija vsakdanjega življenja in socialnih stikov (samostojna organizacija dnevne rutine, navezovanje stikov z drugimi ljudmi, samostojna udeležba na družabnih dogodkih ipd.).
