Zakaj je šport tako pomemben za srce in krvni obtok?
Ljudje nismo ustvarjeni za sedenje pri miru. Redna telesna aktivnost optimizira preskrbo telesa s kisikom, znižuje krvni tlak, uravnava raven sladkorja in lipidov v krvi ter preprečuje vnetne procese v telesu. Telesna aktivnost pomaga tudi pri zmanjševanju stresa in ohranjanju zdrave telesne teže.
Šport kot zdravljenje srca
Vsi ti vidiki so še posebej pomembni za ljudi s srčno-žilnimi boleznimi. V mnogih primerih lahko redna vadba prepreči napredovanje bolezni in pomaga izboljšati ali ohraniti zmogljivost, kolikor je le mogoče.
Z nekaj izjemami srčno-žilni bolniki ne smejo le telovaditi – morali bi! Zanje je telesna aktivnost pomemben del terapije.
Kako šport vpliva na telo
Telesna dejavnost predstavlja izziv in podporo telesu na veliko različnih načinov.
Šport kot antihipertenziv
Visok krvni tlak neposredno obremenjuje srce. Nato mora delovati proti večjemu uporu, da prisili kri v krvni obtok. Vse, kar znižuje krvni tlak, torej pomaga tudi srcu.
Tudi telesna aktivnost dolgoročno znižuje krvni tlak. Redna vadba je stimulacija, ki spodbuja krvne žile, da se prilagodijo izzivu. Postanejo bolj elastični, bolj sproščeni in posledično ponavadi širši. To omogoča hitrejši pretok krvi – krvni tlak pade.
Izboljšati delovanje srca
Šport tudi neposredno krepi srce. Stresni dražljaj aktivira na primer mitohondrije v srčnih celicah. To so energijske elektrarne celic. Bolje kot te male elektrarne delujejo, bolj učinkovit je organ. Bazalni metabolizem srca se izboljša in srce mora manj črpati.
Zmanjšajte lipide v krvi
Telesna vadba zmanjša raven lipidov v krvi, ki sicer tvorijo usedline v in na stenah krvnih žil. To vodi do arterioskleroze – glavnega vzroka srčnih napadov in kapi. Med telesno aktivnostjo pa po krvi kroži več lipoproteinov HDL, ki prenašajo holesterol nazaj v jetra, kjer se razgradi. Posledično se na stenah krvnih žil odlaga manj holesterola.
Nižji krvni sladkor
Telo potrebuje energijo za vadbo. V skladu s tem telovadba učinkovito znižuje raven sladkorja v krvi. Ker visoka raven sladkorja – tako kot visoka raven lipidov v krvi – spodbuja arteriosklerozo, telovadba tudi v tem pogledu pozitivno vpliva na stanje krvnih žil.
Stres je strup za poškodovana srca. Proti temu pomaga tudi šport. Vsaka telesna aktivnost zmanjšuje stresne hormone in razbremenjuje srce in krvni obtok.
Kako pogosto bi morali telovaditi?
Za ljudi s srčno-žilnimi boleznimi praviloma veljajo enake smernice kot za zdrave ljudi: skupno naj se gibajo vsaj 150 minut na teden.
Če je le mogoče, naj izvajajo vzdržljivostni trening večino dni v tednu. Idealno bi bilo to dopolniti z dvema do tremi enotami vadbe za moč na teden.
Vendar pa je kot srčni bolnik pomembno, da se med treningom izogibate skokom krvnega tlaka. Športni zdravniški pregled bo pokazal, kakšna vrsta in intenzivnost vadbe je možna in koristna za vaše srce in krvni obtok.
Športni zdravniški pregled pri zdravniku
Športni zdravniški pregled nudi mir srčnim bolnikom. V nadzorovanih pogojih zdravnik določi intenzivnost, s katero lahko pacient trenira, tako da ima učinek treninga, ne da bi se preobremenil.
Kako visoka je lahko obremenitev?
To se običajno določi z EKG ob obremenitvi: bolnik poganja kolesarski ergometer in počasi povečuje obremenitev. Hkrati EKG beleži srčne reakcije bolnika.
Merilnik srčnega utripa pomaga
S pomočjo merilnika srčnega utripa lahko kasneje med treningom spremlja to mejo stresa. Dober pokazatelj, da se ne obremenjujete preveč: morda se boste med treningom preznojili, a se lahko vseeno brez težav pogovarjate s športnim partnerjem.
Tudi če med vadbo ne prekoračite svojih fizičnih meja: težave, kot so težko dihanje, omotica, slabost, bolečina ali nenavadno močno znojenje med vadbo, so resen alarm. Prekinite trening in naj vas pregleda kardiolog!
Kateri športi so primerni?
Pomembno je, da se srčni bolniki med vadbo ne obremenjujejo preveč. Športi z velikimi koničnimi obremenitvami so zato neprimerni.
Vztrajnostni športi
Pri vzdržljivostnih športih se da obremenitev zelo dobro odmeriti. Sem sodijo npr
- kolesarjenje
- hoja
- pohodništvo
- jogging
- veslanje
- plavanje
- Tek na smučeh
Usposabljanje moči
Vadba za moč je primerna tudi za srčne bolnike kot dopolnilo k vzdržljivostni vadbi. Tudi tukaj velja pravilo, da se izogibamo pretiranim naporom.
Dvigovanje težkih bremen, na primer, lahko povzroči nenaden skok krvnega tlaka. Poudarek naj bo torej na močni vzdržljivosti – to pomeni vadbo z manjšo težo ali uporom, a pogostejše ponavljanje vaj.
Športi z žogo in kontaktni športi
Kdor mora jemati zdravila za redčenje krvi, se mora izogibati tudi kontaktnim športom zaradi povečanega tveganja za krvavitev.
Kardiološke športne skupine
V kardiološki športni skupini se osebe s srčnimi boleznimi pod zdravniškim nadzorom uvajajo v šport. Prisotnost zdravnika, zlasti na začetku, mnogim bolnikom daje zagotovilo, da se ne ogrožajo. Redna srečanja z drugimi prizadetimi lahko tudi motivirajo bolnike k redni vadbi.
Vadbeni nasveti za najpomembnejše bolezni srca
Glede na zadevno srčno-žilno bolezen je treba pri vadbi upoštevati različne vidike.
Vadba za koronarno srčno bolezen (CHD)
Najboljša je zmerna vzdržljivostna vadba s srčnim utripom od 60 do 90 odstotkov. Začnite s kratkimi obdobji vadbe, ki trajajo cca. 5 minut in počasi povečajte vadbo. Bolniki s srčno-žilnimi boleznimi naj izvajajo vzdržljivostni trening 4- do 5-krat na teden po 30 minut. Hitra hoja, kolesarjenje, hoja ali plavanje so primerni športi za CHD. Več informacij najdete v našem članku Koronarna srčna bolezen.
Šport po srčnem infarktu
Šport za srčno popuščanje
Pred začetkom vadbe zdravnik s spiroergometrijo določi pacientovo največjo gibalno zmogljivost. Načrt treninga se nato prilagodi potrebam posameznika. Primeren je vzdržljivostni trening, HIT in vzdržljivostne vaje za moč. Več informacij najdete v našem članku o srčnem popuščanju.
Šport za atrijsko fibrilacijo
Ekstremni vzdržljivostni športi so dejavnik tveganja za atrijsko fibrilacijo. Vendar so to tekmovalni športi, kot sta maraton ali tek na smučeh. Pri netekmovalnih športnikih lahko redna zmerna vzdržljivostna vadba zmanjša tveganje za ponavljajoče se epizode atrijske fibrilacije. 60 do 120 minut vadbe na teden velja za smernico. Primerni športi so hoja, tek, pohodništvo, hoja, kolesarjenje ali ples. Športi, kot sta plavanje in plezanje, niso primerni. Več informacij najdete v našem članku o atrijski fibrilaciji.
Šport po operaciji obvoda
Bolniki lahko začnejo z zgodnjo mobilizacijo že 24 do 48 ur po operaciji obvoda. V prvih nekaj tednih se morajo bolniki izogibati pritisku, vleku in podpornim obremenitvam. Vendar je možen nežen vzdržljivostni trening. Obremenitev počasi povečujte glede na počutje posameznika, do 30 minut vzdržljivostnega treninga trikrat na teden. Več informacij najdete v našem članku Bypass.
Šport za stenozo aortne zaklopke
Šport z okvaro srčne zaklopke
Ali in v kakšni obliki je možen šport z okvaro srčne zaklopke, je vedno odvisno od vrste in resnosti osnovne bolezni. V primeru pridobljene okvare srčne zaklopke se diagnostika delovanja izvaja v okviru kardiološkega pregleda. To je osnova za športno priporočilo. Za prirojene okvare srčnih zaklopk ni splošnih priporočil. Več informacij najdete v našem članku Okvare srčnih zaklopk.
Šport za kardiomiopatijo
Ali in koliko je pri kardiomiopatiji možna vadba, je vedno odvisno od osnovne bolezni. Priporočila so včasih zelo različna. Pred začetkom vadbe se posvetujte s kardiologom. Večini srčnih bolnikov koristi več gibanja v vsakdanjem življenju: pogosteje hodite, kolesarite v službo ali se motivirajte s pedometrom. Več informacij najdete v našem članku o kariomiopatiji.
Šport po operaciji stenta
Koliko časa morajo bolniki mirovati po operaciji stenta, je odvisno od osnovne bolezni. Sam stent ne omejuje telesne dejavnosti. Več informacij najdete v našem članku o stentiranju.
