Delirij: vzroki in zdravljenje

Kratek pregled

  • Opis: Kompleks različnih duševnih in telesnih simptomov, ki so vsi fizično (organsko) povzročeni (“organski psihosindrom”). Delirij (delirij) se še posebej pogosto pojavlja pri starejših bolnikih. Moški so pogosteje prizadeti kot ženske, ker so bolj nagnjeni k zlorabi alkohola (možen sprožilec delirija).
  • Vzroki: febrilne okužbe, motnje ravnovesja vode in elektrolitov, bolezni centralnega živčnega sistema (Parkinsonova bolezen, epilepsija, demenca, meningitis itd.), alkohol in druga zdravila, odtegnitveni sindrom (delirium tremens), presnovne motnje (kot npr. diabetes mellitus), tumorji, operacije, nekatera zdravila.
  • Zdravljenje: lajšanje simptomov delirija z zdravili (z nevroleptiki, klometiazolom itd.); po možnosti tudi zdravljenje vzroka delirija

Delirij imenujemo tudi organski psihosindrom. Že ta izraz nakazuje, da gre tu za duševno in organsko komponento. Pravzaprav delirij ni en sam simptom, temveč celoten kompleks simptomov. Delirij ima veliko teh simptomov skupnih z duševnimi boleznimi, vendar so zadevni vzroki vedno fizični (organski).

Delirij: simptomi

  • Motnje zavesti in zaznavanja, pogosto z motnjami spomina in izgubo orientacije. Vključene so tudi motnje mišljenja s kognitivnimi motnjami.
  • Psihomotorično vznemirjenje z močno željo po gibanju in občasnimi drsečimi gibi (jaktacije). Pogosta odloženost v posteljo.
  • pretirana veselost in/ali neutemeljena tesnoba (afektivne motnje).
  • motnje spanja
  • blaga razdražljivost in stanja vznemirjenosti

Poleg teh pretežno psihičnih simptomov se med delirijem običajno pojavijo tudi telesni znaki bolezni. Te povzroča nehoteni živčni sistem in se imenujejo nevrovegetativni simptomi:

  • vročina do 38.5 ° C
  • zvišan krvni tlak in pospešen utrip
  • obilno potenje (hiperhidroza)
  • včasih pretirano hitro in globoko dihanje (hiperventilacija)
  • tresenje, imenovano tudi tremor (še posebej močno pri deliriju tremensu)

Pogosto simptomi trajajo le nekaj ur ali dni, preden se umaknejo in sčasoma izginejo. Brez zdravljenja pa lahko delirij povzroči resne srčno-žilne in dihalne zaplete, ki lahko povzročijo smrt.

Dve vrsti delirija

Zdravstveni delavci ločijo dve vrsti delirija:

  • Nasprotno pa je za hiporeaktivni delirij značilna splošna upočasnitev – prizadeti so videti zelo mirni, včasih celo apatični.

Ni nujno, da sta ti dve različici prisotni ločeno, lahko pa se izmenjujeta v nepredvidljivih časovnih intervalih.

Delirij: Vzroki in možne motnje

Preprosto povedano, sprožilec simptomov delirija je neravnovesje nekaterih prenašalcev (nevrotransmiterjev) centralnega živčnega sistema (CNS). Ti prenašalci sporočil so pomembni za prenos signalov med živčnimi celicami (nevroni). Obstaja več možnih razlag, zakaj je ravnovesje nevrotransmiterjev pri prizadetih porušeno in zakaj na primer pošiljajo premočne signale:

V skladu s hipotezo o vnetju lahko molekule (tako imenovani citokini), ki nastanejo med večjimi vnetji, motijo ​​sproščanje nevrotransmiterjev in tako prispevajo k deliriju. Predvsem v primeru sistemskega vnetja – na primer v obliki večjih okužb – tu obstaja določeno tveganje.

Nenazadnje ima vlogo tudi stres. Skrbi namreč za sproščanje stresnih hormonov (noradrenalin, glukokortikoidi), ki lahko vplivajo na CNS.

  • bolezni osrednjega živčevja: npr. Parkinsonova bolezen, epilepsija, meningitis, migrena, travmatska poškodba možganov, možganska krvavitev itd. Delirij se pogosto pojavi tudi ob demenci.
  • Tumorske bolezni: zlasti v fazi umiranja je delirij pogost simptom pri bolnikih z rakom.
  • Motnje ravnovesja vode in elektrolitov: Možni vzroki so nezadosten vnos tekočine (zlasti pri starejših) ali uživanje nekaterih zdravil.
  • Okužbe in vročina
  • Kirurški posegi v anesteziji: V fazi okrevanja po operacijah se pri nekaterih bolnikih pojavi delirij (transit sindrom).
  • Nekatera zdravila, zlasti tista, ki vplivajo na nevrotransmiterje, kot so ti antiholinergične snovi (npr. zdravila za inkontinenco, zdravila za Parkinsonovo bolezen, zdravila za slabost in bruhanje).
  • Vse vrste drog, vključno z alkoholom
  • Pomanjkanje kisika (hipoksija)

Delirium tremens (odtegnitveni delirij)

Tako kot pri drugih oblikah delirija je tudi delirium tremens posledica neravnovesja nekaterih oddajnih sistemov v CŽS. Načeloma se tukaj lahko pojavijo tudi vsi zgoraj navedeni simptomi s povečanimi halucinacijami:

  • scensko-optične in taktilne halucinacije (primer: črvi, hrošči ali bele miši tečejo po lastni koži)
  • manj pogosto: slušno-senzorične blodnje, kot so namišljena koračnica ali zvoki
  • paranoja in druge blodnje

Poleg tega je pri deliriju tremensu naravno v ospredju istoimenski tremor. Vendar močan tremor ni vedno prisoten.

Delirij: Kdaj k zdravniku?

Delirij: Kaj naredi zdravnik?

V večini primerov lahko zdravnik že na podlagi bolnikovih simptomov postavi diagnozo "delirij". Resnost delirija je nato mogoče določiti s pomočjo določenih testnih postopkov (CAM).

Zato je še toliko bolj pomembno skrbno beleženje bolnikove zdravstvene anamneze (anamneze): Kakšna so obstoječa stanja? Ali obstaja zloraba alkohola? Kakšna je bolnikova življenjska situacija? Ta in druga vprašanja so pomembna za diagnozo delirija. Pri tem so še posebej pomembne izjave svojcev, saj prizadeti običajno niso zmožni komunicirati.

  • Elektrokardiografija (EKG), da bi lahko izključili motnje v delovanju srca
  • Ultrazvok srca (ehokardiografija)
  • Merjenje določenih laboratorijskih vrednosti (elektrolitov, vrednosti ledvične funkcije, parametrov vnetja itd.)
  • pregled likvorja (punkcija cerebrospinalne tekočine)
  • Elektroencefalografija (EEG) za merjenje možganskih valov
  • Računalniška tomografija (CT) in slikanje z magnetno resonanco (MRI)

Terapija delirija

  • Nevroleptiki (antipsihotiki), kot je haloperidol: Uporabljajo se predvsem za hiperaktivne oblike delirija.
  • Klometiazol: To je najpogosteje uporabljeno sredstvo pri deliriju tremensu.
  • Benzodiazepini (uspavalne tablete in pomirjevala): Uporabljajo se predvsem pri odtegnitvenem deliriju, uporabljajo pa se tudi pri drugih oblikah delirija.

Poleg tega se po možnosti zdravi oziroma odpravi vzrok delirija. Če so na primer sprožilne motnje v ravnovesju vode in elektrolitov, jih je treba odpraviti (npr. z infuzijami).

Delirium: Kaj lahko narediš sam

Pri zdravljenju delirija imajo poleg zdravil pomembno vlogo tudi drugi koncepti zdravljenja. Predvsem pa lahko pomagajo bolnikovi svojci. Na začetku je to storjeno že s samo njihovo prisotnostjo:

Obstajajo tudi študije, ki kažejo, da lahko sproščujoča glasba in vonjave pomagajo bolnikom. Tisti, ki si te vidike jemljejo k srcu, lahko podprejo proces zdravljenja v deliriju.