Alergijska astma: simptomi, zdravljenje

Kratek pregled

  • Zdravljenje: Izogibajte se stiku z alergenimi snovmi; dobro ozdravljiva z zdravili (npr. inhalatorji za astmo, alergijska imunoterapija).
  • Prognoza: Alergijske astme trenutno ni mogoče pozdraviti, lahko pa prizadeti sami pozitivno vplivajo na potek bolezni.
  • Simptomi: tipični simptomi so kašelj, zasoplost in nenadna zasoplost.
  • Vzroki: Še posebej pogosto ga sproži cvetni prah cvetov, iztrebki hišnih pršic, alergeni iz dlake hišnih ljubljenčkov ali spore plesni.
  • Dejavniki tveganja: Nekateri dejavniki (npr. geni, pasivno kajenje, pretirana higiena) spodbujajo razvoj bolezni.
  • Pogostnost: Alergijska astma se običajno pogosteje pojavlja v družini. Od 25 do 40 odstotkov vseh bolnikov z nezdravljeno alergijo na cvetni prah razvije alergijsko astmo.
  • Diagnoza: Zdravnik med drugim postavi diagnozo s fizičnim pregledom in preiskavo pljučne funkcije.

Kaj lahko storimo glede alergijske astme?

Zdravljenje brez zdravil

Ukrepi brez zdravil so pri zdravljenju alergijske astme enako pomembni kot terapija z zdravili. Obolelim zato svetujemo naslednje:

Izogibajte se sprožilnemu vzroku

Pri ljudeh z alergijsko astmo je prvi korak ugotoviti, kateri dejavniki in situacije sprožijo ali poslabšajo simptome. Zdravniki bolnikom svetujejo, naj se izogibajo tem sprožilcem – kolikor je le mogoče. Seveda je to lažje reči kot narediti v vsakdanjem življenju. Kljub temu obstaja nekaj načinov, kako se do določene mere zaščititi pred sprožilnimi alergeni:

Pršice: če ste alergični na pršice, lahko uporabite prevleko za vzmetnico, ki je neprepustna za pršice. Posteljnino redno perite na najmanj 60 stopinj Celzija. Izogibajte se uporabi »pasti za prah«, kot so preproge, debele zavese ali krzna v domu, pa tudi plišastih živali v otrokovi postelji. Poskusite se izogibati povečani vlažnosti (nad 50 odstotkov) in temperaturam nad 22 stopinj Celzija v prostorih. Pri tem pomaga redno zračenje.

Cvetni prah: s pomočjo koledarja cvetnega prahu lahko ugotovite, kdaj in kje je kateri cvetni prah v porastu – čim bolj se izogibajte tem območjem ali časom. Če je v gibanju še posebej veliko cvetnega prahu, se vsak dan pred spanjem oprhajte in si umijte lase. V spalnici ne hranite oblačil, na katera bi se lahko oprijel cvetni prah. Prav tako ne obešajte perila na sušenje na prostem. Učinkoviti so se izkazali tudi nekateri modeli tako imenovanih električnih filtrov za cvetni prah, ki s pomočjo ventilatorja usmerjajo zrak v prostoru preko niza filtrov z zelo drobnimi porami in tako lahko znatno zmanjšajo količino cvetnega prahu.

Prilagodite življenjski slog

Ljudje z alergijsko astmo lahko nekaj storijo sami, da prispevajo k uspehu terapije in tako izboljšajo kakovost svojega življenja.

Ti vključujejo:

  • Redno obiskujte pulmologa, da spremlja potek bolezni.
  • Prepričajte se, da imate individualiziran pisni načrt zdravljenja, ki vključuje načrt za nujne primere (npr. Kaj storiti, če imate akutni napad astme).
  • Poskrbite, da boste svoja zdravila in načrt zdravljenja uporabljali pravilno in redno.
  • Udeležite se tečaja usposabljanja za astmo, v katerem se naučite na primer pravilne uporabe zdravila, uporabe načrta terapije ali vedenja v nujnih primerih.
  • Pravočasno poskrbite za nov recept, ko zmanjka zdravila.
  • Zagotovite okolje brez kajenja. To ne velja le za same bolnike z astmo, ampak predvsem za starše, katerih otroci imajo astmo! Pasivno kajenje je močan in nevaren sprožilec astmatičnih napadov in lahko negativno vpliva na potek bolezni pri otrocih z astmo.

Dieta za alergijsko astmo

Domače zdravilo

Alergijska astma sodi v roke zdravnika! Vendar lahko nekatera domača zdravila v določenih okoliščinah podpirajo zdravljenje. Lahko pomagajo pri lajšanju simptomov alergijske astme, nikakor pa ne nadomestijo obiska pri zdravniku. Tej vključujejo:

  • Kurkuma kot čaj, začimba ali kapljice naj bi delovala blago protivnetno.
  • Ingver kot čaj ali izvleček naj bi ščitil pred vnetji in krepil imunski sistem.
  • Magnezij (npr. v obliki šumečih tablet ali kapsul) sprošča mišice bronhijev.
  • Zdravilna zelišča, kot so islandski lišaj, komarček in rebrasti trpotec v obliki pastil ali izvlečkov olajšajo dihanje in delujejo ekspektorativno.

Za astmatike niso primerna eterična olja, kot so olje poprove mete, mentola ali evkaliptusa. Lahko dražijo sluznico in povzročijo dihalno stisko.

Homeopatija

Koncept homeopatije in njena specifična učinkovitost sta v znanosti sporna in s študijami nista jasno dokazana.

Zdravila

Pri zdravljenju alergijske astme z zdravili ločimo dolgotrajna zdravila in zdravila po potrebi.

Dolgotrajna zdravila

Dolgotrajna zdravila so temelj vsakega zdravljenja astme. Delujejo proti sprožilnemu vzroku astme. Najpomembnejše učinkovine v tej skupini so kortikosteroidi (kortizon), ki so podobni telesu lastnemu hormonu kortizolu. Preprečujejo preburen odziv bronhijev na določene dražljaje in zavirajo vnetje. Na ta način izboljšujejo delovanje pljuč, preprečujejo akutne težave z dihali ter lajšajo ali preprečujejo tipične simptome.

Zato prizadetim osebam svetujemo, da nadaljujejo zdravljenje s kortizonskimi pršili, tudi če trenutno nimajo nobenih simptomov. To ne velja za zdravljenje s kortizonskimi tabletami. Ti lahko povečajo tveganje za resne neželene učinke in sekundarne bolezni (npr. diabetes, osteoporoza), zlasti če jih jemljete neprekinjeno.

Če sam kortizon ne zadošča za obvladovanje simptomov, ga bo zdravnik kombiniral z drugimi učinkovinami. Sem spadajo nekatera zdravila iz skupine dolgodelujočih simpatikomimetikov beta-2 ali antagonistov levkotriena. Simpatomimetiki beta-2 stimulirajo del živčnega sistema, imenovan simpatični živčni sistem. To povzroči, da se bronhialne cevi prizadete osebe razširijo. Antagonisti levkotriena upočasnijo vnetje v bronhih.

Zdravila po potrebi

Pri hudi alergijski astmi, ki se ne odziva na običajno terapijo, lahko zdravnik predpiše zdravilno učinkovino omalizumab. To je v laboratoriju proizvedeno protitelo, ki prekine alergijsko reakcijo v telesu. Da bi posebej prekinil alergijsko reakcijo, zdravnik injicira zdravilo neposredno pod kožo.

Prizadeti dobijo zdravilo, na primer, če skupna raven IgE (IgE je protitelo, ki je v veliki meri odgovorno za alergijske reakcije v telesu) v krvi ostane povišana kljub izčrpanemu zdravljenju (terapija s kortizonom v pršilu in simpatikomimetiki beta-2) in še naprej imajo simptome.

Alergen-specifična imunoterapija (AIT ali hiposenzibilizacija).

Če je sprožilec alergijske astme alergija na cvetni prah ali pršice, se priporoča alergen-specifična imunoterapija (AIT ali hiposenzibilizacija). Neposredno se bori proti vzroku alergijske astme. Načelo je naslednje: če telo v rednih časovnih presledkih večkrat dobi majhen odmerek alergena in ta odmerek počasi povečuje, se imunski sistem nanj navadi in simptomi se zmanjšajo.

Alergensko specifična imunoterapija ne more nadomestiti obstoječega zdravljenja astme, ampak ga le dopolnjuje.

Nadzor astme po stopenjski shemi

Zdravljenje astme z zdravili vedno temelji na resnosti bolezni. Simptomi astme se lahko razlikujejo po resnosti. Zato zdravnik po posvetovanju z bolnikom redno spremlja potek bolezni in po potrebi prilagodi terapijo. Osnovno načelo je: kolikor je treba in čim manj.

Shema po korakih služi kot vodilo, s pomočjo katerega zdravnik in bolnik prilagajata zdravljenje trenutni stopnji resnosti. Vsaka stopnja terapije ustreza določeni kombinaciji zdravil; skupaj je pet stopenj.

Glede na stopnjo urejenosti astme zdravnik prilagodi zdravljenje posamezni stopnji terapije. »Stopnja nadzora astme« izhaja iz različnih parametrov (npr. pogostosti simptomov, pljučne funkcije prizadete osebe itd.).

Stopnja nadzora astme je tako razdeljena na:

  • nadzorovana astma
  • delno nadzorovana astma
  • nenadzorovana astma

Cilj je tako dobro nadzorovati simptome, da se napadi pojavljajo čim redkeje in oboleli živijo praktično brez omejitev. Obvladovanje astme v veliki meri prepreči akutno poslabšanje bolezni (t.i. eksacerbacije) in večkratno izboljša kakovost življenja obolelih. Zlasti pri otrocih ima reden nadzor in prilagajanje zdravljenja osrednjo vlogo pri zagotavljanju njihovega fizično in psihično zdravega razvoja.

Zdravljenje alergijske astme pri otrocih

Odrasli in otroci se praviloma zdravijo po enakih načelih, vendar lečeči zdravnik prilagodi odmerjanje in dajanje zdravil starosti in telesni razvitosti otroka. Tudi stopenjska shema zdravljenja astme pri otrocih se nekoliko razlikuje od tiste pri odraslih.

Bronhialna astma zaradi alergije?

  • alergijski rinitis (rinitis)
  • alergijski konjunktivitis (vnetje veznice)
  • alergijska bronhialna astma s krčem bronhialnih mišic in vnetjem sluznice

Astma ali KOPB?

Alergijska astma je tako kot KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen) kronična bolezen pljuč. Ker prizadeti pogosto trpijo za podobnimi simptomi, je bolezni zlahka zamenjati. Za izbiro prave terapije je zato pomembno, da zdravnik podrobno preuči simptome. Zasoplost se na primer pojavi v napadih pri ljudeh z astmo, medtem ko imajo bolniki s KOPB težave z dihanjem predvsem med fizičnim naporom. Astmatiki imajo tudi pogostejši suh kašelj. Ljudje s KOPB imajo izrazit kašelj z viskoznim izpljunkom, ki se pojavi predvsem zjutraj.

Bolniki s KOPB se pogosto slabo odzivajo na zdravljenje s pršili za astmo.

Kdo zboli za alergijsko astmo?

Če obstoječe alergije ne zdravimo ali ne zdravimo dovolj, se bolezen poslabša: približno 25 do 40 odstotkov vseh bolnikov z nezdravljeno alergijo na cvetni prah tekom življenja razvije alergijsko astmo. V takih primerih se bolezen imenuje "sprememba stadija". To pomeni, da se alergijska reakcija premakne od zgoraj, s sluznice, navzdol v bronhije. Včasih se to zgodi neopaženo.

Alergijska astma pri otrocih

Petdeset do 70 odstotkov vseh astm pri otrocih in dojenčkih povzroči alergija. V nekaterih primerih astma, povezana z alergijami, izgine med puberteto, vendar se lahko ponovno pojavi v odrasli dobi. Hujša kot je astma v otroštvu, večja je verjetnost, da bodo oboleli za njo trpeli tudi kot odrasli.

Otroci z astmo imajo poleg značilnih simptomov kašlja, zasoplosti in tiščanja v prsih pogosto tudi povišano telesno temperaturo. Ker lahko astma vpliva na razvoj otroka, staršem svetujemo, da ob prvih znakih obiščejo zdravnika.

Če bolezen odkrijemo zgodaj in jo dosledno zdravimo, je astma pri otrocih ozdravljiva.

Kljub intenzivnim raziskavam astme še ni mogoče pozdraviti. Simptomi običajno trajajo dolgo časa in izzvenijo le začasno, če sploh. Vendar pa je bolezen v večini primerov mogoče dobro zdraviti z zdravili. Dobro zdravljen astmatik ima enako pričakovano življenjsko dobo kot zdrav človek. Ob pravilnem zdravljenju se bo bolezen tudi dolgoročno razvijala ugodno.

Kakšni so simptomi alergijske astme?

Ne glede na vzrok astma spremeni človekove bronhialne cevi (dihalne poti, ki prevajajo zrak): dihalne poti se zožijo, kar povzroči značilne simptome astme.

Ti vključujejo:

  • kašelj (običajno suh)
  • piskajoče dihanje (piskajoče dihanje)
  • tesnost v prsih
  • Zasoplost
  • Zasoplost
  • Bolečina v prsnem košu

V primeru napada astme bodite mirni, vdihnite pršilo za nujno pomoč pri astmi in zavzemite položaj, ki vam olajša dihanje. Če se vaši simptomi ne izboljšajo hitro, pokličite 911!

Kaj sproži alergijsko astmo?

Pri ljudeh z astmo so dihalne poti kronično vnete. Hkrati so bronhi prizadetih preobčutljivi (bronhialna hiperreaktivnost) na dražljaje, kot sta dim ali hladen zrak pozimi. Ta dva dejavnika vodita do zožitve bronhijev (obstrukcija dihalnih poti), kar posledično sproži značilne simptome astme.

Bronhialna astma je lahko alergijska in nealergijska, mnogi odrasli pa imajo mešane oblike.

Kateri so sprožilci?

Sprožilci za alergijsko astmo vključujejo naslednje:

  • Drevesni cvetni prah: leska, jelša, breza, jesen
  • trava, trpotec, kopriva, pelin, cvetni prah ambrozije
  • Alergeni hišnih pršic (iztrebki in oklep)
  • Živalski prhljaj (npr. mačka, pes, konj, morski prašiček, podgana, …)
  • Spore plesni (npr. Alternaria, Cladosporium, Penicillium, …)
  • Poklicni alergeni (npr. moke, izocianati v barvah, papain v tekstilni proizvodnji)

Kateri so dejavniki tveganja za alergijsko astmo?

Zakaj se pri nekaterih ljudeh razvijejo alergije in – z njimi povezana – alergijska astma, še ni jasno. Zdravniki sumijo na določene dejavnike tveganja, ki prispevajo k pojavu alergije ali alergijske astme:

Geni

Pri alergijski astmi ima pomembno vlogo dedna nagnjenost. Otroci, katerih starši trpijo za alergijsko astmo, imajo večje tveganje za astmo kot otroci, katerih starši niso prizadeti.

Zunanji vplivi

Na razvoj alergijske astme vplivajo tudi okoljski dejavniki. Na primer, otroci, katerih matere kadijo med nosečnostjo, imajo povečano tveganje za razvoj alergij (npr. senenega nahoda, alergijske astme) pozneje v življenju. Enako velja za otroke, ki so redno izpostavljeni pasivnemu kajenju. Pri njih je tudi večja verjetnost za razvoj alergij in alergijske astme kot pri otrocih, ki odraščajo brez kajenja.

Prekomerna higiena

Virusne okužbe v otroštvu

Poleg tega virusne okužbe (npr. bronhiolitis, okužbe dihal s klamidijo in rinovirusi) v zgodnjem otroštvu povečajo tveganje za nastanek bolezni.

Kako zdravnik postavi diagnozo?

Glavna diagnostična orodja za alergijsko astmo so podroben pogovor (zdravstvena anamneza), fizični pregled in merjenje pljučne funkcije (merjenje peak flowa; spirometrija).

Pogovor z zdravnikom

Ob sumu na alergijsko astmo je prvi kontakt splošni zdravnik. Po potrebi in na nadaljnje preiskave bo bolnika nato napotil k specialistu za pljučne bolezni (npr. pulmologu/pnevmologu; tudi alergologu). Zahvaljujoč natančnim pregledom lahko zdravnik običajno hitro postavi pravilno diagnozo. Da bi to naredil, začne s podrobnim pogovorom z bolnikom, ki pogosto zagotovi pomembne informacije o naravi bolezni. Zdravnik med drugim postavlja naslednja vprašanja:

  • Kdaj, kako pogosto in v katerih situacijah/okolju imate kašelj/zasoplost?
  • Ali v družini obstajajo alergijske bolezni (npr. nevrodermitis, alergija na cvetni prah, …)?
  • Ali so v gospodinjstvu ali bližnjem okolju živali?
  • S čim se preživljaš?

Fizični pregled in test pljučne funkcije

Sledi fizični pregled in preiskava pljučne funkcije (spirometrija). To vključuje pacientovo pihanje v ustnik naprave, ki meri moč in hitrost zračnega toka. To omogoča določitev pljučne funkcije, ki je običajno zmanjšana zaradi astme.

Tu so pomembne zlasti tri meritve:

  • Vitalna kapaciteta (VK): največja možna kapaciteta pljuč
  • Zmogljivost sekund (FEV1): količina zraka, izdihanega v eni sekundi
  • FEV1/VC: razmerje med drugo kapaciteto in vitalno kapaciteto

Če je razmerje FEV1/VC manjše od 70 odstotkov, so bronhiji zoženi. Pri astmi so vrednosti FEV1 in VC običajno tudi pod normo, pri hudi astmi pa celo zelo močno. Če so zožene samo majhne dihalne poti – manj kot 2 mm v premeru – se to imenuje "bolezen malih dihalnih poti".

Preskus reverzibilnosti

Zoženje dihalnih poti se je torej zaradi zdravljenja z bronhodilatatorjem bistveno izboljšalo. Ljudje z astmo se običajno pozitivno odzovejo na bronhodilatatorje, vendar to ne velja za KOPB.

Test alergije

Zdravnik z alergotestom ugotovi natančen sprožilec – alergen. Pri tako imenovanem »prick testu« zdravnik nanese najpogostejše alergene (npr. iztrebke mačk, hišnih pršic, cvetni prah trav ali breze) v tekoči obliki na kožo prizadete osebe, nato kožo rahlo zareže (»prick test«). «). Če je bolnik alergičen na določeno snov, se na prizadetem predelu kože po približno 20 minutah pojavijo kožne izpuščaje (alergijska reakcija).

Krvni test

Krvni test daje zdravniku dodatne indikacije o prisotnosti alergije. Določene so tri vrednosti:

  • Skupni IgE: povišane vrednosti kažejo na alergijo.
  • Specifični IgE: označuje, proti kateremu specifičnemu alergenu so protitelesa IgE usmerjena.
  • Eozinofili/ECP: določene bele krvničke, ki so običajno pogostejše pri alergijskih boleznih