Kratek pregled
- Simptomi: Med drugim razbarvanje blata, temen urin, srbenje (pruritus), izguba teže, bolečine v zgornjem delu trebuha, slabost, bruhanje.
- Vzroki in dejavniki tveganja: Vzrok ni natančno znan. Najpomembnejši dejavnik tveganja je starost; poleg tega nekatere bolezni spodbujajo raka žolčevodov (na primer žolčni kamni ali parazitske bolezni).
- Diagnoza: Fizični pregled, jetrne vrednosti (krvni test), različni slikovni postopki, kot je ultrazvočni pregled.
- Potek in prognoza: Ker se tumor običajno odkrije pozno, ko je bolezen že precej napredovala, je napoved precej neugodna.
Kaj je holangiocelularni karcinom?
Holangiocelularni karcinom (CCC, holangiokarcinom, žolčni karcinom) je maligni (maligni) tumor žolčnih vodov. Rak je eden od primarnih tumorjev jeter, tako kot hepatocelularni karcinom (HCC).
Anatomija žolčnih vodov
Jetra dnevno proizvedejo od 600 do 800 mililitrov žolča (žolča). Ta vstopi v črevesje skozi žolčne kanale. Žolčni vodi se začnejo kot najmanjše žolčne kapilare med jetrnimi celicami in se nato združijo v večje žolčne kanale. Združita se in tvorita desni in levi jetrni kanal.
Tako nastane skupni jetrni vod (ductus hepaticus communis). Od njega se odcepi vod v žolčnik (ductus cysticus). Nato poteka kot ductus choledochus do dvanajstnika, kjer se združi s kanalom trebušne slinavke (ductus pancreaticus).
Vrste holangiocelularnega karcinoma
Zdravniki delijo holangiocelularni karcinom na tri vrste glede na njegovo anatomsko lokacijo:
- Intrahepatični CCC (nahaja se v jetrih; sega do desnega in levega jetrnega kanala).
- Perihilarni CCC (tako imenovani Klatskinov tumor; nahaja se do holedokalnega voda)
- Distalni CCC (ki sega do dvanajstnika)
Simptomi
Holangiocelularni karcinom pogosto dolgo časa ne povzroča simptomov. Zato se diagnoza tumorja žolčevodov pogosto pojavi šele v napredni fazi. Simptomi, ki jih imajo bolniki s karcinomom žolčevodov, vključujejo:
- Razbarvanje blata
- Temni urin
- Srbenje (pruritus)
- Hujšanje
- Bolečine v zgornjem delu trebuha
- Izguba apetita
- Slabost, bruhanje
- Kopičenje tekočine v trebuhu (ascites)
Holangiocelularni karcinom: Vzroki in dejavniki tveganja.
Natančen vzrok holangiocelularnega karcinoma ni znan. Pogosto razen starejše starosti pri obolelih ni mogoče najti posebnih dejavnikov tveganja. Znano je, da le nekatere bolezni spodbujajo razvoj raka žolčevodov. Tej vključujejo:
- Razširitve žolčnih vodov zunaj jeter (ciste holedokusa)
- Žolčni kamni (holedoholitiaza)
- Parazitske bolezni žolčevodov (na primer trematode ali jetrni metljaj)
- Primarni sklerozirajoči holangitis (tudi PSC, vnetna bolezen žolčnih vodov)
Možni dodatni dejavniki tveganja lahko vključujejo okužbe s hepatitisom B in C, cirozo jeter, uživanje alkohola in nikotina ter sladkorno bolezen.
Pregledi in diagnoza
- Ali je v zadnjem času prišlo do neželene izgube teže
- Ali je koža srbeča
- Ali je blato svetlejše ali urin temnejši kot običajno
- Ali prizadeta oseba pogosteje bruha
Zdravniški pregled
Laboratorijski testi
Poleg tega zdravnik prizadeti osebi odvzame kri, če obstaja sum na holangiocelularni karcinom. V laboratoriju ga da pregledati za določene vrednosti, ki so pri karcinomu žolčevodov pogosto spremenjene. Sem spadajo jetrni encimi alanin aminotransferaza (ALAT), aspartat aminotransferaza (ASAT), glutamat dehidrogenaza (GLDH), gama-glutamiltransferaza (γ-GT) in alkalna fosfataza (AP). Vsi so pogosto povišani pri poškodbah jeter.
Nadaljnja diagnostika
Če fizični pregled in laboratorijski rezultati pokažejo holangiokarcinom, lahko zdravnik opravi ultrazvočni pregled (sonografijo) trebuha. Zgodi se tudi, da zdravnik med rutinskim ultrazvočnim pregledom pomotoma odkrije holangiocelularni karcinom.
Za nadaljnja pojasnila zdravniki običajno opravijo slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT), da odkrijejo holangiocelularni karcinom.
Nato naredi rentgenski posnetek trebuha, na katerem se nato vidi kontrastno sredstvo. Porazdeliti ga je treba v žolčevodih. Če izpušča na primer žolčni kanal, je to znak kamna ali tumorja.
Alternativa ERC je perkutana transhepatična holangiografija (PTC). Pri tem posegu zdravnik vbrizga tudi kontrastno sredstvo v žolčevode, vendar v tem primeru preko igle, ki jo pod rentgenskim nadzorom pomakne skozi kožo in jetra v žolčevode.
Možno je tudi diagnosticirati holangiocelularni karcinom s pomočjo slikanja z magnetno resonanco (MRI) ali računalniške tomografije (CT).
Holangiocelularni karcinom: zdravljenje
Če operacija ni mogoča ali ni uspešna, obstajajo možnosti paliativnega zdravljenja. Tako je na primer, če so se metastaze tumorja že oblikovale v drugih organih. Paliativno pomeni, da ozdravitev ni več mogoča, lahko pa se s terapijo izboljšajo bolnikovi simptomi.
Poleg tega zdravnik pogosto vstavi stent v žolčne kanale kot adjuvantno terapijo. To je majhna cevka, ki ohranja žolčne kanale odprte, da lahko žolč lažje odteče. V nekaterih primerih lahko zdravnik tudi poskuša obdržati žolčne kanale odprte s pomočjo radiofrekvenčne ali laserske terapije.
Napredovanje bolezni in napoved
Holangiocelularni karcinom ima običajno malo možnosti za ozdravitev. To je predvsem posledica dejstva, da v mnogih primerih povzroča simptome v pozni fazi in jo zato odkrijemo šele v pozni fazi.
