Srce: Struktura
Človeško srce je močna votla mišica stožčaste oblike z zaobljeno konico. Pri odraslem človeku je srčna mišica velika približno kot pest in povprečno tehta od 250 do 300 gramov. Žensko srce je praviloma nekoliko lažje od moškega. Kritična teža srca se začne pri približno 500 gramih. Težja srca se težko ustrezno oskrbijo s krvjo in dovolj kisika. Obstaja nevarnost srčnega infarkta.
Srce ima nedvomno pomembno vlogo v človeškem telesu. Brez krvnih žil pa bi bilo nemočno: arterije in vene prenašajo kri, ki jo poganja srce, po telesu.
Anatomsko človeško srce ni videti kot klasično rdeče srce, ki ga običajno narišemo. Ni simetrično, na primer, ker sta leva in desna polovica srca različnih velikosti. Levi prekat ima zelo debelo steno, ker mora črpati kri po vsem telesu. Poleg tega v zgornjem središču ni vdolbine kot pri naslikanem srcu.
Atriji in ventrikli
Struktura srca je prilagojena kompleksni funkciji organa kot »motorja« krvnega obtoka. Srčni septum deli votlo mišico na levo in desno polovico. Vsaka polovica je ponovno razdeljena na dva dela: levi in desni atrij ter levi in desni prekat.
Od zunaj lahko delitev na atrije in ventrikle prepoznamo po tako imenovanem koronarnem žlebu. To je obročasta vdolbina (sulcus coronarius). Od tu naprej se nadaljujejo srčni žlebovi proti vrhu srca. Te vdolbine, tako imenovane sulci interventriculares, od zunaj kažejo, kje na notranji strani leži srčni pretin. V srčnih utorih potekajo koronarne žile, ki jih imenujemo tudi koronarne arterije, koronarne ali koronarne žile.
Srčna ušesa
Kakšno funkcijo imajo srčna ušesa, še ni točno znano. Jasno pa je, da proizvajajo pomemben protein: ANP (atrijski natriuretični peptid). Ta sporočilna snov uravnava ravnovesje soli in vode in s tem tudi krvni tlak.
Srčni skelet
Srčne zaklopke
Koliko zaklopk ima srce, je enostavno odgovoriti: štiri. Med atrijem in prekatom je vedno ena zaklopka – na levi in na desni strani. To že daje dva ventila. Poleg tega so med ventrikli in krvnimi krogi - majhni in veliki ventili. To daje skupno štiri zaklopke v srcu, ki delujejo kot zaklopke.
Na zgornjem koncu srčne mišice, dnu srca, zapustijo velike žile: iz desnega prekata zapusti pljučna arterija (arteria pulmonalis), ki oskrbuje pljučni obtok (mali krvni obtok). Tukaj je vstavljena pljučna zaklopka, ki zagotavlja, da kri ne teče nazaj v desni prekat.
Plasti srčne stene
S prostim očesom niso vidne tri plasti srčne stene. Od zunaj navznoter so to:
- Epikard (zunanja plast srca, del osrčnika)
- Miokard (plast srčne mišice)
- Endokard (notranja plast srca)
Srce: lokacija v telesu
Kje v telesu se nahaja srce? V navadnem jeziku je odgovor na to vprašanje običajno: na levi. To ni pravilno. Toda kje točno se nahaja srce – na levi ali na desni? Odgovor je: srce se nahaja v središču prsnega koša.
Položaj srca v prsnem košu daje organu posebno zaščito. To je zato, ker hrbtenica leži za srcem. Ob straneh in spredaj je zaščitno obdan z rebri in prsnico.
Položaj ženskega srca se ne razlikuje od položaja moškega srca. Anatomsko srce ima enako zgradbo pri vseh spolih. Tudi na njegov položaj ne vpliva spol.
Na kateri strani je srce?
Srce in sosednji organi
Srce: funkcija
Kaj točno počne srce in kakšne so funkcije organa? Delovanje srca je gibanje krvi v krvožilnem sistemu, natančneje v malem in velikem krvnem obtoku. Motor telesa deluje kot tlačna in sesalna črpalka. Različne zaklopke delujejo kot zaklopke, ki uravnavajo pretok krvi. Zagotavljajo, da se kri vedno črpa v pravo smer in ne teče nazaj.
Kri teče skozi srce v tem vrstnem redu:
- levi atrij – levi prekat – sistemski krvni obtok.
Cikel se nato začne znova.
V enem dnevu tako srce po telesu prepelje več tisoč litrov krvi. Količina krvi v človeškem telesu je približno 5 litrov. Ta kri prečrpa celotno telo večkrat na dan. Z vsakim utripom srce prepelje približno 70 do 80 mililitrov. To pomeni, da – odvisno od srčnega utripa – prepelje okoli pet do šest litrov krvi na minuto.
Preko AV-vozla, ki je preklopna točka med atriji in ventrikli, potem signal doseže ventrikle, ki se prav tako skrčijo – srce »črpa«. Te vzbujevalne valove je mogoče prikazati na EKG (elektrokardiogramu).
Če pulzi delujejo dobro, se ustvari srčni utrip. Znan je tudi kot utrip. Kako pogosto srce utripa na minuto, se imenuje srčni utrip. V mirovanju je srčni utrip odrasle osebe približno 60 do 80 utripov na minuto. Med naporom se ta vrednost poveča. Potem je možnih 150 do 200 utripov na minuto.
Koronarne arterije
Srce ima arterije, ki vodijo stran od srca in oskrbujejo telo. Ima pa tudi arterije, ki oskrbujejo srce s krvjo. Srce se tako rekoč ohranja pri življenju – črpa vitalno kri v telo, katerega del je tudi samo. Žile, ki oskrbujejo samo srce, se imenujejo koronarne žile. Organe oskrbujejo s pomembnimi hranili in kisikom.
Perikardij
Osrčnik je tkivna ovojnica, v kateri se giblje srce. Ta perikard je sestavljen iz dveh plasti: notranje plasti (epikarda) in zunanje plasti. Zunanja plast je pravi perikard. Med obema plastema je vrsta tekočine, ki srčni mišici omogoča nemoteno gibanje in širjenje.
Več o tem perikardu si lahko preberete v našem članku Osrčnik.
Miokard
Preberite več o delujočih mišicah srca in njihovem delovanju v našem članku Miokard.
Katere težave lahko povzročijo srce?
Če se srce, torej votla mišica, ne krči urejeno, so prisotne srčne aritmije. Najpogostejši obliki sta atrijska fibrilacija in atrijska undulacija. Če imajo ljudje močno upočasnjen srčni utrip, se to imenuje bradikardija. Nasprotje je palpitacije, medicinsko imenovane tahikardija.
Srčne zaklopke lahko puščajo od rojstva ali postanejo puščajoče tekom življenja. To se imenuje insuficienca. V primeru hude okvare srčne zaklopke se te ne zapirajo ali odpirajo več pravilno. Posledično teče kri nazaj v atrij ali ventrikel ali pa se ne prenaša več pravilno. Včasih prizadeti potrebujejo umetno srčno zaklopko.
Poleg tega lahko različni patogeni napadejo srce. Pri virusni ali bakterijski okužbi obstaja tveganje za vnetje srčne mišice (miokarditis), še posebej, če se bolniki ne opustijo, ali za vnetje notranje ovojnice srca (endokarditis). Posebej ogroženi so bolniki z umetnimi srčnimi zaklopkami ali hudimi srčnimi napakami.
