Kratek pregled
- Opredelitev: Bekhterevova bolezen je oblika vnetne revmatične bolezni, ki prizadene zlasti kosti in sklepe.
- Vzroki: še niso jasni, sumijo na genetske razloge in okvaro imunskega sistema.
- Simptomi: predvsem globoko zasidrana bolečina v hrbtu, nočna bolečina, jutranja okorelost.
- Diagnoza: pogovor med zdravnikom in bolnikom (anamneza), klinične preiskave za preverjanje gibljivosti, preiskave krvi in po potrebi slikovni posegi.
- Zdravljenje: telovadba, zdravila, fizioterapija, po možnosti kirurški poseg.
- Prognoza: Bekhterevova bolezen ni ozdravljiva, vendar jo je mogoče dobro zdraviti; tako se da pozitivno vplivati na njen potek.
Kaj je ankilozirajoči spondilitis?
Poleg tega lahko vnetja povzročijo nastanek kostnih prirastkov v obliki fibrohrustanca, ki nadomešča sklepne robove. To lahko povzroči, ni pa vedno nujno, da številni majhni sklepi in vezi hrbtenice in medenice okostenijo. Bolečina in omejena gibljivost sta torej pogosta znaka ankilozirajočega spondilitisa. V končni fazi lahko hrbtenica popolnoma otrdi v kosti.
V srednji Evropi se ankilozirajoči spondilitis pojavi pri približno 0.5 odstotka odraslega prebivalstva, večinoma med 20. in 40. letom starosti. V Nemčiji je za to boleznijo v večji ali manjši meri prizadetih okoli 350,000 ljudi, med njimi trikrat več moških kot ženske.
Bekhterevova bolezen med nosečnostjo
Razlikovanje od Forrestierjeve bolezni
Bechterewove bolezni ne smemo zamenjevati z manj dramatično Forrestierjevo boleznijo (spondylitis hyperostotica). Simptomi te bolezni vključujejo naraščajočo togost in bolečino. Zagotovo pa gre le za čisto okostenelost hrbtenice, ki poteka brez vnetnih reakcij. Posledice so običajno veliko bolj neškodljive.
Bechterewova bolezen: simptomi
Bekhterevova bolezen je kronična bolezen in se pogosto pojavlja v recidivih. To pomeni, da bolniki doživljajo obdobja hudega neugodja (recidiva) in obdobja, ko se počutijo bolje. Sčasoma lahko ankilozirajoči spondilitis napreduje od ponovitve do ponovitve, kar povzroči, da postane hrbtenica bolj trda in deformirana.
Vrsta in resnost simptomov Bekhterevove bolezni sta v vsakem posameznem primeru odvisna od stopnje bolezni. Po drugi strani pa obstajajo tudi individualne razlike od bolnika do bolnika.
Pogosti zgodnji znaki vključujejo tudi:
- občasne bolečine v kolkih, kolenih in ramenih
- bolečina v peti
- teniški komolec (draženje tetive v komolčnem sklepu) ali druge bolezni tetive
- Utrujenost
- Hujšanje
- bolečina pri kašljanju ali kihanju
Po mesecih do letih lahko ankilozirajoči spondilitis spremeni držo in gibanje na tipične načine: medtem ko se spodnja hrbtenica (ledvena hrbtenica) običajno splošči, se torakalna hrbtenica vse bolj ukrivlja. Posledica tega je pogosto nastanek grbe. Za kompenzacijo se vrat iztegne, kolčni in kolenski sklepi pa upognejo. Nastanek grbe v hrbtenici lahko omeji vidno polje pri pogledu naravnost. Poleg tega lahko velike sklepe (kolk, koleno, ramena, komolec) včasih premikamo le v omejenem obsegu.
Redkeje ankilozirajoči spondilitis vodi do bolezni srca in ožilja ali vnetja velikih arterij (aortitisa). Možno je tudi vnetje sklepov (artritis) celih prstov na rokah ali nogah ali vnetje kitnega vstavka (entezitis). Slednji se še posebej pogosto razvije na dnu Ahilove tetive.
Mnogi bolniki kažejo tudi zmanjšano gostoto kosti (osteopenija) in celo izgubo kosti (osteoporoza).
Nekateri bolniki razvijejo tudi simptome v črevesju z ankilozirajočim spondilitisom. Obstaja sum na povezavo s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi (vključno s Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom). Boleči črevesni krči in driska se lahko nato pridružijo simptomom Bekhterevove bolezni.
Obstaja tudi sum, da je lahko ankilozirajoči spondilitis povezan z boleznimi sečil.
Ankilozirajoči spondilitis: Vzroki
Pri bolnikih z Bekhterevovo boleznijo pa se zdi, da je ta protein manj uspešen proti nekaterim patogenom. Zato se mora imunski sistem močneje odzvati, da se lahko učinkovito bori proti tem vsiljivcem. To verjetno vodi v kronično vnetje vretenc in medeničnih kosti.
Vendar pa samo dedna nagnjenost ne zadošča za izbruh bolezni: po trenutnih znanstvenih spoznanjih mora priti tudi do okužbe, da sproži ankilozirajoči spondilitis.
Bolezen je lahko na primer posledica tako imenovanega reaktivnega artritisa. To je vnetje sklepov, ki nastane kot reakcija na okužbo v drugem predelu telesa (dihala, sečila itd.). Ni dokončno pojasnjeno, ali dejavniki, kot so fizični stres, hladno in mokro vreme ali psihološki vplivi, spodbujajo izbruh ali le poslabšajo simptome. Nekaj pa je gotovo: ankilozirajoči spondilitis ni nalezljiv.
Najpomembnejši vir informacij za zdravnika pri razjasnitvi morebitnega ankilozirajočega spondilitisa ste vi sami kot bolnik. Zdravnik se bo z vami podrobno pogovoril in pridobil anamnezo. Predvsem vas bo prosil, da podrobno opišete svoje simptome.
Zdravnik vas lahko tudi prosi, da izpolnite posebne vprašalnike (Bathove indekse). Uporabljajo se kot subjektivno merilo za oceno resnosti bolezni in telesnega delovanja.
Tipična vprašanja, ki so pomembna za diagnozo ankilozirajočega spondilitisa, vključujejo:
- Ali bolečina v križu traja dlje časa (več kot tri mesece)?
- Ali so se simptomi prvič pojavili pred 45. letom?
- Ali jutranja okorelost traja dlje kot 30 minut?
- Ali se bolečine v križu izboljšajo z vadbo, ne pa tudi s počitkom?
- Se pogosto zbujate v drugi polovici noči zaradi bolečin v križu?
- So se pritožbe začele zahrbtno?
- Imate težave z vidom, srcem in/ali ledvicami?
Če obstaja sum na ankilozirajoči spondilitis, lahko zdravnik s kliničnimi testi ugotovi, kako gibljivi ste v hrbtenici in ali imate bolečine v sakroiliakalnih sklepih. Primeri:
- Pri Mennelovem testu ležite v ležečem položaju. Zdravnik vam z eno roko fiksira križnico, z drugo pa dvigne eno od vaših iztegnjenih nog nazaj. Če v sakroiliakalnih sklepih ni vnetja, je ta gib neboleč. V nasprotnem primeru boste občutili ostro bolečino v sakroiliakalnem sklepu.
- S Schoberjevimi in Ottovimi znaki lahko ocenimo gibljivost ledvenega in prsnega dela hrbtenice ter sklepov. Pri teh testih se v stoječem položaju sklonite naprej in konice prstov poskušate čim bolj približati prstom na nogah. Zdravnik izmeri, kako daleč je upogib mogoč s pomočjo predhodno nanešenih kožnih oznak.
Metodi slikanja Rentgensko slikanje in slikanje z magnetno resonanco (MRI, znano tudi kot slikanje z magnetno resonanco) se lahko uporabljata za odkrivanje uničenja in tvorbe novega kostnega tkiva ter stanja sklepov. MRI je zlati standard za odkrivanje ankilozirajočega spondilitisa. Diagnostika je možna z magnetno resonanco že v zgodnji fazi bolezni – MRI slike lahko odkrijejo tudi vnetne spremembe na sakroiliakalnih sklepih, ki na rentgenskih slikah še niso vidne.
Ankilozirajoči spondilitis: zdravljenje
Zdravljenje ankilozirajočega spondilitisa je sestavljeno iz lajšanja simptomov in upočasnitve napredovanja bolezni – bolezni še ni mogoče pozdraviti. Načeloma obstajajo različne možnosti zdravljenja ankilozirajočega spondilitisa, ki se med seboj tudi kombinirajo:
- zdravljenje z zdravili
- Kirurška terapija
- Zdrav življenjski slog
- drugi terapevtski ukrepi (fizioterapija itd.)
Zdravljenje z zdravili
Temelji na bolnikovih simptomih in je namenjen predvsem zmanjševanju vnetja, bolečine in otrdelosti pri ankilozirajočem spondilitisu ter ohranjanju bolnikove mobilnosti. V ta namen se običajno uporabljajo protivnetna in protibolečinska zdravila iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID), na primer ibuprofen.
Ker ta zdravila napadajo želodčno sluznico, je treba jemati tudi zdravila za zaščito želodca (npr. omeprazol, pantoprazol).
V primeru akutne epizode Bekhterevove bolezni ali posebej hude bolečine v sklepih lahko zdravnik injicira glukokortikoid (kortizon) v ustrezno regijo. Protivnetno sredstvo običajno deluje hitro. Ni pa še znano, ali in v kolikšni meri tovrstne injekcije kortizona vplivajo na potek bolezni.
Poleg teh protivnetnih zdravil se včasih uporabljajo tako imenovani zaviralci TNF alfa. Ti zavirajo imunski sistem. Uporabljajo se pri bolnikih, katerih ankilozirajoči spondilitis je hud in katerih simptomov ni mogoče nadzorovati na noben drug način.
Z zaviranjem imunskega sistema lahko takšna zdravila naredijo bolnike bolj dovzetne za okužbe: Patogeni se lahko lažje in hitreje širijo po telesu.
Kirurška terapija
Operacija je lahko potrebna za ankilozirajoči spondilitis, na primer, če je kronično vnetje resno poškodovalo ali uničilo sklep (kot je kolčni sklep). Takrat ga bo morda mogoče nadomestiti s protezo.
Če je pacientova vratna hrbtenica zaradi bolezni zelo nestabilna, se lahko vretenca kirurško utrdijo (cervikalna fuzija). Poleg tega lahko kirurg odstrani kostne kline, da poravna hrbtenico, ki postaja vse bolj ukrivljena (klinasta osteotomija).
Vaja
Gibanje lahko pozitivno vpliva na potek bolezni. Je morda celo najpomembnejši gradnik pri zdravljenju ankilozirajočega spondilitisa. Telesne dejavnosti v vsakdanjem življenju, kot so hoja, redna gimnastika, kolesarjenje, plavanje, nordijska hoja in drugi športi, ohranjajo vašo mobilnost. Poleg tega so pri Bekhterevovi bolezni pomembne vaje, ki krepijo mišice – na primer mišice trupa, kar pomaga zravnati hrbtenico.
Prehrana
Za zdravo telesno težo je pomembna tudi pravilna prehrana – skupaj z redno vadbo. Prekomerna telesna teža je še posebej odsvetovana pri ankilozirajočem spondilitisu: s preveč maščobnimi oblogami je težje vzdrževati pokončno držo in se dovolj gibati.
Pogovorite se s svojim zdravnikom o strukturiranih programih usposabljanja, kjer lahko med drugim prejmete nasvete in podporo glede vadbe in zdrave prehrane.
Izogibajte se nikotinu
Kajenje je na splošno škodljivo za vaše zdravje, še bolj pa pri ankilozirajočem spondilitisu: uživanje nikotina lahko pospeši spremembe kosti. Zato nikoli ne kadite, če imate Bekhterevovo bolezen!
Drugi terapevtski ukrepi
V vsakdanjem življenju se morate izogibati dejavnostim, ki zahtevajo nagnjenost daleč naprej. Idealno je, če (morate) redno vstati. Pri delu za pisalno mizo ali pri vožnji avtomobila je lahko v pomoč klinasta sedežna blazina: preprečuje nagibanje medenice nazaj. Na ta način samodejno sedite bolj vzravnano.
Prepričajte se, da je posteljna vzmetnica trdna in da se ne povesi. Blazina naj bo čim bolj ravna, glava pa naj bo vzravnana. Vzglavnik lahko prepreči nagibanje glave v vrat.
Bechterewova bolezen: potek in prognoza
Ankilozirajoči spondilitis je bolezen, ki napreduje dolgo časa (kronično) in se pojavlja v epizodah. To pomeni, da simptomi (bolečina in okorelost) v nekaj tednih nenadoma postanejo hujši. Po tem običajno pride do rahlega okrevanja do obdobja skoraj brez simptomov. To lahko traja različno dolgo, preden pride do naslednjega izbruha bolezni.
Kot bolnik z ankilozirajočim spondilitisom morate redno hoditi na preglede. Zdravnik preveri gibljivost hrbtenice, medenice in velikih sklepov na rokah in nogah. Pri ankilozirajočem spondilitisu je treba redno preverjati tudi oči (vid) in delovanje srca.
Bekhterevova bolezen: nasveti
Potrdilo o težki invalidnosti
Glede na to, kako resno vas ankilozirajoči spondilitis prizadene in kako omejeni ste v vsakdanjem življenju, lahko vašo bolezen opredelimo kot invalidnost ali celo hudo invalidnost. Osnova za razvrstitev je Versorgungsmedizinverordnung (Versorgungsmedizinverordnung, ki ga najdete na https://www.gesetze-im-internet.de/versmedv/BJNR241200008.html).
Če je v primeru izčrpavajoče bolezni, kot je Bekhterevova bolezen, stopnja invalidnosti (GdB) vsaj 50, imate resno invalidnost. Zadevna oseba nato prejme izkaznico težkega invalida.
Delovno mesto
Kot kronični bolnik z ankilozirajočim spondilitisom je tveganje, da postanete nezmožni za delo, povečano. Včasih pa je mogoče skupaj z delodajalcem prilagoditi svoje delovno okolje svojim individualnim potrebam. Sem sodijo na primer prilagoditve glede sedežne garniture in delovne višine ter morda nakup sedeče-stoječe delovne mize.
Morda se lahko tudi dogovorite z delodajalcem, da začnete delati pozneje, če vas zelo muči jutranja okorelost. Poleg tega ne smete dvigovati težkih bremen in se izogibati delu v naprej upognjeni drži.
Socialni zakonik zahteva podporo delodajalca v skladu z vašimi potrebami.
Če takšne prilagoditve delovnega mesta niso možne ali če vaše delo ne ustreza vašemu stanju, se lahko obrnete na zdravnika v podjetju ali na integracijsko pisarno.
Bekhterevova bolezen in COVID-19
Inštitut Roberta Kocha je bolnike z ankilozirajočim spondilitisom in drugimi oblikami vnetnega revmatizma (kot je revmatoidni artritis) na splošno razvrstil med ogrožene za COVID-19. To je zato, ker nekatera zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje vnetnega revmatizma, zavirajo imunski sistem. Pravzaprav še vedno ni jasno, ali to povečuje tudi tveganje za hujšo okužbo z novo nalezljivo boleznijo COVID-19. Zato raziskovalci trenutno sestavljajo mednarodne registre primerov revmatičnih bolnikov s COVID-19 ter opazujejo in primerjajo potek bolezni. Takšen register vodijo tudi v Nemčiji (začetni podatki na: https://www.covid19-rheuma.de).
Zgornje ugotovitve so le predhodne narave. Za boljšo oceno tveganja so potrebne nadaljnje raziskave in študije.
Previdnost. Nemško združenje za revmatologijo izrecno opozarja pred nedovoljenim prenehanjem zdravljenja revmatizma!
