Betametazon: učinki, aplikacije, stranski učinki

Kako deluje betametazon

Betametazon ima protivnetne, antialergijske in imunosupresivne lastnosti. Je 25- do 30-krat močnejši od svojega naravnega dvojnika, kortizola.

V človeškem telesu ima naravni hormon kortizol, znan tudi kot hidrokortizon, številne učinke. Hormon se pogovorno imenuje tudi »kortizon«, vendar to ni pravilno, saj gre za inaktivirano (neučinkovito) obliko kortizola.

Kortizol ima v telesu naslednje funkcije:

  • Poveča nastajanje krvnega sladkorja (glukoze) v jetrih, da telesu zagotovi hitro energijo v stresnih situacijah.
  • Pospešuje presnovo beljakovin – razgradnja beljakovin prav tako zagotavlja energijo.
  • Deluje depresivno na imunski sistem.

V primerjavi s kortizolom se betametazon v telesu hitreje razgradi ali inaktivira, ker ga telesni lastni encimi ne morejo razgraditi v kortizon.

Absorpcija, razgradnja in izločanje

Betametazon se po zaužitju hitro absorbira iz prebavil in doseže največjo koncentracijo v krvi po eni do dveh urah. Biološka razpolovna doba, čas, v katerem se učinek zmanjša na polovico, je v povprečju sedem ur.

Za primerjavo, razpolovna doba kortizola je približno 1.5 ure.

Jetra pretvorijo betametazon v bolj topno spojino. Ta se nato izloči z blatom preko žolča.

Kdaj se uporablja betametazon?

Betametazon se nanese lokalno na kožo pri kožnih boleznih, kot so luskavica, nevrodermitis, alergijske ali srbeče kožne reakcije (koprivnica). Uporablja se betametazonsko mazilo, gel ali krema, ki vsebuje učinkovino kot ti estre.

Zdravilna učinkovina se kombinira tudi z drugimi zdravili. Tako kombinacija s salicilno kislino pripomore k boljšemu raztapljanju obstoječih kožnih lusk, medtem ko se betametazon v kombinaciji s kalcipotriolom pogosto uporablja za zunanje zdravljenje luskavice.

Če se betametazon daje v obliki injekcije ali v tekoči obliki, se uporablja betametazon hidrogenfosfat. Ima veliko boljšo topnost v vodi kot čista učinkovina. Področja uporabe tega so še širša. Primeri so:

  • Kopičenje tekočine (z otekanjem) v možganih (možganski edem)
  • Začetno zdravljenje hudih kožnih bolezni (glejte zgoraj)
  • Revmatoidni artritis
  • Hude vnetne reakcije v telesu

Vedno pa se je treba prepričati, da ne gre za bakterijska vnetja, saj lahko zaradi dušenja imunskega sistema z betametazonom okužbe še posebej močno izbruhnejo.

Kako se uporablja betametazon

Najpogostejša oblika uporabe betametazona je lokalno zdravljenje kožnih bolezni s pomočjo betametazon mazila. Zaradi dolgega delovanja je mazilo pogosto potrebno nanesti le enkrat na dan.

Poleg tega se pogosto uporabljajo tablete betametazona, ki jih je treba jemati po načrtu terapije zdravnika. Odmerek običajno sprva hitro povečujemo, nato ga ohranjamo konstantnega (faza platoja), dokler se bolezen ne umiri, nato pa ga počasi znižujemo, da zaključimo zdravljenje.

Tablete običajno jemljemo zjutraj med šesto in osmo uro, saj je ravno takrat raven kortizola v telesu najvišja. Uživanje po obroku izboljša toleranco v prebavilih.

Kakšni so stranski učinki betametazona?

Neželeni učinki betametazona so odvisni od odmerka. Pri velikih odmerkih in/ali dolgotrajni uporabi so možni naslednji neželeni učinki:

  • Sladkorna bolezen
  • Povečana raven lipidov in holesterola v krvi
  • Spremembe ravni elektrolitov v krvi
  • Slabost mišic
  • Nihanje v razpoloženju
  • omotica
  • Prebavne težave
  • spremembe v številu določenih krvnih celic

Številnim od teh neželenih učinkov se je mogoče učinkovito izogniti z dajanjem odmerka, ki je tako visok, kot je potrebno, a čim nižji.

Na kaj moram biti pozoren pri jemanju betametazona?

Medsebojno delovanje z zdravili

Betametazon v telesu razgradijo določeni encimi (predvsem CYP3A4). Sočasno jemanje drugih zdravil, ki stimulirajo te encime, zmanjša učinek betametazona.

Takšna zdravila vključujejo antibiotik rifampicin ter zdravila za zdravljenje epilepsije fenitoin, karbamazepin in fenobarbital.

V kombinaciji z zaviralci ACE (antihipertenzivi, kot so ramipril, enalapril, lizinopril) lahko pride do sprememb krvne slike. Betametazon lahko tudi oslabi učinek peroralnih antidiabetikov in insulina na zniževanje krvnega sladkorja.

Nesteroidna protivnetna zdravila (npr. ASK, ibuprofen, naproksen), ki se pogosto jemljejo tudi kot zdravila proti glavobolu, lahko v kombinaciji z betametazonom povzročijo povečano krvavitev iz prebavil.

Starostna omejitev

Po potrebi se betametazon uporablja od rojstva.

Nosečnost in dojenje

Glukokortikoidi, kot je betametazon, prehajajo skozi placentno pregrado in prehajajo v materino mleko, zato jih med nosečnostjo in dojenjem ne smemo uporabljati.

Pri medicinsko utemeljenem porodu pred dejanskim rokom se uporablja betametazon za spodbujanje prezgodnjega razvoja pljuč pri nerojenem otroku. V tem primeru je to zdravilo prvega izbora.

Za lokalno terapijo, na primer v obliki mazila, se lahko betametazon uporablja tako med nosečnostjo kot med dojenjem. Vendar pa se med dojenjem ne sme nanašati neposredno na prsi ali bradavice.

Kako dobiti zdravila, ki vsebujejo betametazon

Vsa zdravila, ki vsebujejo betametazon, so v Nemčiji, Avstriji in Švici izdaja na recept.

Kako dolgo je poznan betametazon?

Že leta 1855 je znanstvenik Thomas Addison (po njem je dobila ime Addisonova bolezen, pri kateri pride do premajhnega delovanja nadledvične žleze, ki proizvaja kortizol) opisal bolezen, ki jo je mogoče uspešno zdraviti z izvlečkom nadledvične žleze.

Hormon kortizol, ki ga vsebuje ta izvleček, so leta 1936 identificirale raziskovalne skupine pod vodstvom Kendalla in Reichsteina. Leta 1948 je bilo prvič možno proizvesti kortizol v laboratoriju.