Brez parietalnega režnja ljudje ne bi mogli izvajati prostorskega sklepanja, haptičnega zaznavanja ali nadzorovanega izvajanja gibov rok in oči. Možgansko območje, ki je še posebej pomembno za čutno zaznavanje, leži med temporalnim, čelnim in zatilnim režnjem ter kot del osrednjega dela živčni sistem, je lahko vpleten v številne nevrološke okvare. Najpogosteje se pojavijo tumorji, kapi ali vnetne bolezni CNS, kot so multipla skleroza, so odgovorni za funkcionalno onemogočeno lezijo v temenskem režnju.
Kaj je parietalni reženj?
Parietalni reženj je del možgane in osrednja živčni sistem ki je v prvi vrsti odgovorna za senzorične naloge. V medicinski terminologiji je ta del možganov se imenuje lobus parietalis, ki je v bližini zatilnega režnja, pa tudi čelnega režnja, in tako tvori približno srednji del možgane. Zaradi svoje lege v zgornjem delu možganov, parietalni reženj včasih imenujemo tudi parietalni reženj. Parietalno območje je ločeno od možganov steblo in možganov po temporalnem režnju. V parietalni lobuli se nahaja tudi osem Brodmannovih področij, ki opisujejo posamezne funkcije možganske skorje.
Anatomija in zgradba
Parietalni reženj je spredaj omejen z osrednjo brazdo, zadaj pa s tako imenovanim zatilnim režnjem. Zadnja meja tako tvori črto od parietooccipital sulkusa do incisura praeoccipitalis. Spodaj časovni reženj meji na parietalni reženj. Tako je spodnja meja območja približno na isti ravni kot silvijska razpoka. V parietalnem režnju leži postcentralni sulkus in z njim povezan intraparietalni sulkus, ki deli zadnjo skorjo parietalnega režnja na dva enojna režnja. Tako je parietalni reženj sam sestavljen iz zgornjih in spodnjih parietalnih lobul, znanih tudi kot zadnja parietalna skorja in spodnja parietalna lobula. To področje možganov vsebuje veliko tako imenovanih Brodmannovih področij, kar namiguje na njegovo splošno funkcijo.
Funkcija in naloge
Percepcije so posel parietalnega režnja. Na splošno to področje možganov opravlja pomembne naloge pri obdelavi vseh čutnih vtisov. Zlasti senzorične funkcije spadajo v področje delovanja parietalnega režnja. Te somasenzorične funkcije vključujejo predvsem občutek haptičnega ali otipnega zaznavanja. Vendar pa je parietalni reženj vključen tudi v obdelavo vizualnih dražljajev, zlasti zaznavanje gibov v neposrednem vidnem polju opazovalca. Tako so parietalni možgani v veliki meri odgovorni za prostorsko orientacijo. Prostorska pozornost, prostorsko razmišljanje ter branje in računanje bi bili nepredstavljivi brez tega odseka možgane. Predvsem zgornji del parietalnih možganov analizira, kje se stvari nahajajo v vidnem polju opazovalca ali kam se premikajo. Poleg tega parietalni reženj ustvari načrt, kako lahko zaznavalec pride do teh stvari. Tudi namensko izvajanje teh gibov poteka v parietalnih možganih. Gibanja in dotiki na koža se zaznavajo tudi prek tega dela možganov. Tudi odločitev, kateri dražljaj v vidnem polju je opazovalec pozoren, poteka na tem področju. Končno je prepoznavanje predmetov izvedeno v spodnjih parietalnih možganih. V ta namen so informacije iz vidnega polja povezane s senzoričnimi informacijami. Na območju gyrus angularis so spodnji parietalni možgani vključeni tudi v govor in branje. Kot del parietalnega režnja ima tudi intraparietalna brazda pomembne naloge. To področje povezuje vidni sistem s človeškim motoričnim sistemom in tako služi predvsem za nadzorovano izvajanje gibov rok in gibov oči.
Bolezni
V povezavi s temenskim režnjem se lahko pojavijo različne nevrološke motnje in bolezni, ki se pri slikanju prikažejo kot lezije. Eden najbolj znanih med njimi je Gerstmannov sindrom, ki ga je prvi opisal Josef Gerstmann v začetku 20. stoletja in dejansko predstavlja celoten kompleks simptomov. Medtem je ta sindrom postal sporen, saj večina bolnikov s simptomi Gerstmannovega kompleksa kaže tudi druge simptome. Eden od posameznih simptomov Gerstmannovega sindroma je agrafija. To pomeni težavo pri pisanju, ki se pojavlja neodvisno od motoričnih sposobnosti in inteligence. Simptomatično je tudi akalkulija, to je težava z računanjem. Zaradi prostorskih funkcij parietalnega režnja obstajajo tudi slabosti levo-desno, pa tudi težave pri štetju in poimenovanju lastnih prstov na rokah. Gerstmannov sindrom se pojavi, kadar pride do poškodbe Brodmannovega območja 40, ki se nahaja v parietalnem režnju. Takšna škoda je lahko na primer posledica a kap or vnetje na tem območju zaradi denimo degenerativne bolezni, kot je multipla skleroza. V primeru obeh kapi in vnetjeV zvezi s škodo se simptomi lahko odpravijo v naslednjih dneh in tednih. Druga motnja, ki je neposredno povezana s parietalnim režnjem, je precej redek Bálintov sindrom. To vključuje nezmožnost namernega prijemanja ali premikanja rok. Poleg tega so moteni premiki oči, motena je vidna pozornost in zapletenih slik ni več mogoče v celoti dojeti. Za klinično sliko so odgovorne dvostranske, parietalne ali parieto-okcipitalne lezije v možganih. Poleg možganskih tumorjev in bolezni, kot so Bolezen Creutzfeldt-jakobmožganske kapi in vnetne bolezni lahko sprožijo tudi te možganske lezije. Tako kot pri Gerstmannovem sindromu se lahko tudi pri Balintovem sindromu simptomatski primanjkljaj zmanjša, če a kap ali jih je sprožila lezija MS.
Tipične in pogoste možganske motnje.
- Demenca
- Bolezen Creutzfeldt-jakob
- Pomnilniške vrzeli
- Krvavitev možganov
- Meningitis
