Kiropraktik: Kaj počnejo

Kaj počne kiropraktik?

Ameriška kiropraktika je manualna metoda zdravljenja s področja alternativne medicine, ki je danes znanstveno priznana v mnogih državah. Poudarek je na obolenjih mišično-skeletnega sistema in njihovih posledicah na živčnem sistemu – predvsem na področju hrbtenice. Ta obdaja hrbtenjačo, ki skupaj z možgani tvori centralni živčni sistem in deluje kot posrednik živčnih signalov med možgani in preostalim delom telesa.

Pristop kiropraktike predpostavlja, da je večina telesnih bolezni posledica tako imenovanih subluksacij. Kiropraktiki jih opredeljujejo kot funkcionalne in/ali strukturne in/ali patološke spremembe sklepov (npr. blokade ali napačna poravnava sklepov, kot so vretenčni sklepi), ki vplivajo na celovitost živčnega sistema (nevrointegriteta), kar lahko vpliva na funkcije telesa in splošno zdravje . Posledično se lahko razvijejo na primer nelagodje, bolečine v hrbtu, omotica ali bolezni, kot je migrena.

Konvencionalna medicina pod subluksacijo razume nekaj drugega – namreč nepopolno »izpahnjen« (luksiran) sklep. V tem primeru se sklepne površine še delno stikajo. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Pritožbe zaradi subluksacij

Subluksacijo v hrbtenici lahko spremljajo različne težave. Katere so, je odvisno od tega, kateri del hrbtenice je prizadet:

V predelu vratne hrbtenice se lahko pojavijo glavoboli in bolečine v vratu, vrtoglavica, težave s sluhom in vidom. Subluksacije v srednjem delu hrbtenice lahko povzročijo bolečine v ramenih in hrbtu, visok krvni tlak in prebavne težave. Če je prizadet spodnji del hrbtenice, bolniki pogosto tožijo o bolečinah v kolku, trebuhu ali nogah in stopalih.

Diagnoza s strani kiropraktika

Cilj kiropraktične diagnoze je prepoznati in lokalizirati subluksacije ter na podlagi tega razviti individualiziran načrt zdravljenja. Prvi korak je zbiranje anamneze (anamneze). Za kiropraktika so na primer zanimive naslednje informacije:

  • Ali ste gibalno omejeni? Na kakšen način in koliko časa?
  • So vam že odkrili določene bolezni?
  • S čim se preživljate (enostranski stres, sedenje ali stanje, fizično delo itd.)?

Nato je na sporedu kiropraktična analiza, ki lahko vključuje več izpitnih postopkov. Poudarek je na ročni palpaciji, kjer vas kiropraktik z rokami pregleda, da izsledi morebitne subluksacije.

Poleg ročne palpacije se lahko uporabijo tudi druge metode kiropraktičnega pregleda. Na primer:

  • Analiza drže: kiropraktik s pomočjo poravnave z navpičnim bobom pregleda paciente glede posturalnih nepravilnosti, ki lahko kažejo na subluksacijo.
  • Dvostranske in štirikvadrantne tehtnice: Te naprave se lahko uporabljajo za določanje neenakomerne porazdelitve teže, ki je značilna za nepravilno poravnano hrbtenico.
  • Inclinometrija: S tako imenovanim inklinometrom lahko kiropraktik meri gibljivost hrbtenice.

Poleg tega mora kiropraktik izključiti morebitne zlome ali bolezni, kot so osteoartritis, hernija diska ali tumorji kot vzrok za težave (diferencialna diagnoza). Ker takih vzrokov ni mogoče zdraviti s pomočjo kiroterapije. Nasprotno, kiropraktika lahko celo poslabša povezane težave!

Za diferencialno diagnostiko se lahko uporabljajo različni postopki pregleda, na primer:

  • Rentgen
  • Računalniška tomografija (CT)
  • Slikanje z magnetno resonanco (MRI)
  • Naprave za merjenje temperature
  • Elektromiografija
  • Meritev krvnega tlaka
  • Krvni testi
  • Elektroencefalografija (EEG)
  • Elektrokardiografija (EKG)

Zdravljenje pri kiropraktiku

Ko kiropraktik ugotovi subluksacijo (v smislu kiropraktike), razvije individualiziran načrt zdravljenja. Cilj je subluksacijo odpraviti ročno ali po potrebi s pomočjo kiropraktičnih instrumentov (»prilagoditev«):

Kiropraktik lahko uporabi različne metode zdravljenja za prilagoditev. Večina izvira iz ameriške kiropraktike, ki ima dolgo tradicijo. Pogosto uporabljene metode vključujejo:

  • Kiropraktična instrumentalna tehnika (CIT): Tu se subluksacije zdravijo s tako imenovanim aktivatorjem. S tem majhnim instrumentom kiropraktik uporablja ciljne impulze za odpravo neusklajenosti ali blokad. Metoda velja za zelo nežno, zato je priljubljena pri otrocih in starejših bolnikih.
  • Fleksija-Distrakcija (tehnika Coxovega diska): Posebne mize za kiropraktično zdravljenje pomagajo kiropraktiku pri odpiranju medvretenčnih prostorov in zdravljenju vretenčnih sklepov.
  • Tehnika, specifična za celotno hrbtenico (FSST): ta popolnoma ročna metoda zdravljenja poskuša neposredno sprostiti blokade v hrbtenici ali medenici.
  • Thompson-Terminal-Point Technique (TTPT): Tu ima miza za kiropraktično zdravljenje pomembno vlogo. S pomočjo tako imenovanih kapljic ga je mogoče prilagajati po delih, tako da lahko kiropraktik daje ciljne impulze na posamezne dele telesa.

Kakšni neželeni učinki so možni po zdravljenju?

V preteklosti je zdravljenje pri kiropraktiku nekaterim ljudem veljalo za precej nevarno – pred zdravniki se je držal sloves »lomilcev kosti«. To je bilo zagotovo posledica sunkovitih, precej grobih metod nastavitve. Današnji kiropraktiki so veliko bolj previdni in nežni, tako da ni treba skrbeti za neželene stranske učinke.

Če jih pravilno uporablja usposobljen zdravnik, so neželeni učinki redki. Včasih – zlasti po začetnem zdravljenju – se lahko pojavi rahla bolečina v mišicah ali občutek napetosti na tretiranem delu telesa. Toda to tako imenovano začetno poslabšanje po zdravljenju s kiropraktiko se običajno izboljša samo po enem ali dveh dneh.

V zelo redkih primerih pride do zapletov, kot so simptomi izgube živcev (npr. otrplost ali paraliza), če kiropraktik ne deluje pravilno. Še manj pogosta je poškodba žil v vratni hrbtenici pri kiropraktičnem uravnavanju. Poškodbe žil lahko povzročijo nastanek krvnih strdkov in s tem možgansko kap.

Kdaj ne uporabljati kiropraktike

Kiropraktik lahko zdravi samo težave s funkcionalnim vzrokom. To pomeni, da zdravljenje s kiropraktiko morda ne izboljša organskih sprememb, kot je osteoartritis ali hernija diska, v najslabšem primeru pa jih lahko celo poslabša. Zato je pomembno izključiti taka že obstoječa stanja pred zdravljenjem s kiropraktiko.

Kiropraktike prav tako ne smemo uporabljati v primerih akutne poškodbe ali procesov, ki uničujejo kost in/ali vezivno tkivo, kot so rakavi tumorji, kostne metastaze, osteoporoza in kolagenoza (bolezen vezivnega tkiva).

Kiropraktiki morajo noseče ženske obravnavati previdno. Na splošno se morajo nosečnice najprej pogovoriti s svojim zdravnikom ali babico, preden poiščejo alternativne medicinske metode.

Koliko stane zdravljenje in kdo krije te stroške?

Kiropraktiko pri specialistu z ustrezno dodatno izobrazbo (kiropraktik) lahko plača obvezna zdravstvena zavarovalnica. Kiropraktiko pri zasebnem zdravniku pa morajo plačati tisti, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje.

Večina zasebnih zdravstvenih zavarovanj krije stroške kiropraktike, zlasti če zdravljenje izvaja zdravnik, usposobljen za kiropraktiko.

V Avstriji zdravljenje s kiropraktiko, ki ga izvaja ustrezno usposobljen zdravnik ali fizioterapevt, ni krito iz javnega zdravstvenega zavarovanja. Vendar pa zasebno zdravstveno zavarovanje to pogosto krije pod določenimi pogoji.

Enako velja za Nemčijo in Avstrijo: pred začetkom zdravljenja se pri zavarovalnici pozanimajte, ali in pod kakšnimi pogoji bo krila stroške kiropraktika.

Kiroterapija: pomen, razvoj, razmejitev

Kiroterapija – kaj točno je? Izraz izhaja iz grščine in pomeni »vaditi z rokami«. Kiroterapija torej po tej definiciji pomeni manualno zdravljenje zdravstvenih motenj (manualna medicina).

Definicija Svetovnega združenja kiropraktikov je širša. Kiropraktiko opisuje kot "zdravstveni poklic, ki se ukvarja z diagnozo, zdravljenjem in preprečevanjem motenj živčno-mišičnega skeletnega sistema in učinkov teh motenj na splošno zdravje."

Kiropraktika izvira iz Združenih držav Amerike, kjer so se prve metode kiropraktike pojavile v 1890-ih letih. Do približno leta 1950 je bila kiropraktika omejena na Severno Ameriko in šele v šestdesetih in sedemdesetih letih 1960. stoletja je dobila širše priznanje in sprejetje, tudi na konvencionalnem medicinskem področju. Danes je kiropraktika sestavni del repertoarja medicinskih ali zdravilnih diagnostičnih in terapevtskih metod v mnogih državah po svetu.

Kaj je kiropraktik?

Ponekod svoje storitve ponujajo tudi tako imenovani kiropraktiki. Ti imajo (večinoma v ZDA) opravljen večletni univerzitetni študij s kasnejšo praktično fazo na področju kiropraktike. V Nemčiji pa za ta poklic ni pravne podlage, tako da lahko kiropraktiki v tej državi delujejo le kot nezdravniki.

Zdravniki lahko v Nemčiji ponujajo tudi kiroterapevtsko zdravljenje, če so opravili dodatno izobraževanje iz »manualne medicine«. Nato se lahko imenujejo kiroterapevti. Dodatno usposabljanje v Nemčiji (in nekaterih drugih državah, kot sta Avstrija in Švica) ponujajo priznana strokovna združenja. Zaključi se s pregledom pred zdravniškim zborom.

V Avstriji smejo kot kiropraktiki delati le zdravniki in fizioterapevti z ustrezno dodatno izobrazbo.

Razlika med fizioterapijo in kiropraktiko

Fizioterapija vključuje široko paleto metod aktivne in pasivne terapije, kot so vadbena terapija, elektroterapija, hidroterapija – in manualna medicina (manualna terapija). Kiropraktika je tudi ročna metoda zdravljenja. Pravzaprav izrazi »manualna medicina«; "kiropraktika" in "kiropraktična terapija" se pogosto uporabljata celo zamenljivo - pogosto prihaja do zmede glede teh izrazov.

Razlika med osteopatom in kiropraktikom

Osteopatija in kiropraktika sta si v nekaterih vidikih podobni – obe sta manualni metodi iz alternativne medicine. Vendar pa obstajajo razlike v osnovnem pristopu:

Po drugi strani pa kiropraktiki, kot je opisano na začetku, večino telesnih težav pripisujejo subluksacijam, kot so blokade vretenčnih sklepov, ki motijo ​​prenos signalov po živčnih poteh.