Sinonimi v širšem pomenu
Hiperopija, hipermetropija, hipermetropija, daljnovidnost, daljnovidnost, astigmatizem, kratkovidnost
Definicija
Pri daljnovidnosti (hipermetropija) obstaja neravnovesje med lomno močjo in dolžino zrkla. Dolgovidni ljudje dobro vidijo na daljavo, vendar se predmeti na blizu zdijo zamegljeni. Zrklo je prekratko glede na lomno moč (aksialna hipermetropija) ali pa je lomna moč prešibka glede na zrklo (refrakcijska hiperopija).
Aksialna hipermetropija (aksialna hipermetropija - daljnovidnost) je veliko pogostejša od refrakcijske hipermetropije (refrakcijska hipermetropija - daljnovidnost) in je skoraj vedno prirojena. To so bodisi malformacije zrkla bodisi je zrklo preprosto postalo prekratko. V nekaterih primerih, zlasti v primerih hude daljnovidnosti (hipermetropije), je lahko tudi podedovan.
Refrakcijska hipermetropija je običajno tako imenovana leča, pri kateri očesna leča popolnoma manjka. Drugi vzrok je lahko tudi izpah leče (afakična hiperopija), pri kateri leča ni na svojem naravnem mestu (luksacija leče). V tem primeru pa lomna moč ni popolnoma preklicana, saj jo roženica upravlja na približno dve tretjini.
Vendar oseba brez leče ne more več sprejeti (predmeti v fokusu). Pri daljnovidnih ljudeh je žarišče žarkov, ki paralelno vstopajo v oko, posneto za mrežnico. Vendar pa mora biti žariščna točka natančno na mrežnici, da bi lahko slikali predmete v fokusu.
S pomočjo leče lahko človek spremeni fokus v določenem območju od blizu do daleč. Ta postopek ali natančneje osredotočanje od daleč na bližnje predmete imenujemo tudi nastanitev. Ta lastnost je najbolje razvita v Ljubljani otroštvo in se s starostjo zmanjšuje zaradi izgube elastičnosti leče.
To vodi v pojav ti prezbiopija. Mladostniki lahko slabo ali srednje daljnovidnost kompenzirajo s sposobnostjo prilagajanja s povečanjem nastanitve. To ima dve posledici: prvič, daljnovidnosti morda ne bomo opazili šele pozneje v življenju, in drugič, kronično povečana akomodacija povzroči, da se mišica, ki je odgovorna za akomodacijo (ciliarna mišica), sčasoma navadi in se ne more popolnoma sprostiti (krč nastanitve) .
Ta oblika daljnovidnosti se nato imenuje tudi latentna hipermetropija (neodkrita daljnovidnost). Pri mladostnikih predstavlja približno polovico celotne daljnovidnosti, v srednjih letih pa četrtino. Samo, če najstnik z daljnovidnostjo poskrbi, da nosi svoje očala kontaktne leče čim pogosteje se lahko ciliarna mišica sčasoma delno sprosti.
Drugi del daljnovidnosti, ki ga ni mogoče nadomestiti in ga zato ni mogoče popraviti očala or kontaktne leče, se imenuje manifestna hipermetropija (trajna daljnovidnost). To je recipročna goriščnica. Vrednosti se vedno nanašajo na daljno točko.
Točno na tej točki je oko osredotočeno, ne da bi se prilagodilo, torej popolnoma sprostilo. V normalnem vidu je ta točka v neskončnosti. Pri daljnovidni osebi je virtualna in se nahaja za očesom.
