Amigdala: funkcija in zgradba

Kaj je amigdala?

Amigdala (corpus amygdaloideum) je podregija znotraj limbičnega sistema, sestavljena iz dveh skupkov živčnih celic v velikosti fižola. Preko povezave z drugimi predeli možganov se tukaj ovrednoti pomen različnih signalov, ki se nato po razvejanih poteh projicirajo iz amigdale (skupaj s hipokampusom) v možgansko skorjo.

Kakšna je funkcija amigdale?

Glavna funkcija amigdale je vrednotenje spominskih funkcij, kot so spomini s čustveno vsebino. Posebno pomembno vlogo pri razvoju strahu ima amigdala:

Ko je situacija na podlagi izkušenj razvrščena kot grozeča ali nevarna, se informacije, ki se prenašajo iz corpus amygdaloideuma v druga področja možganov, spremenijo. Posledično se na primer povečano sproščajo nevrotransmiterji acetilholin, dopamin, serotonin in norepinefrin ter stresna hormona adrenalin in kortizol. To telesu sporoča, da se dogaja nekaj pomembnega in potencialno nevarnega. Ti signali se nato primerjajo s spomini amigdale. Če ta primerjava signalizira "nevarnost", se pojavi strah in telo se odzove s povečano pozornostjo in morda tudi z reakcijami bega.

Kje se nahaja amigdala?

Amigdala je steblo končnih možganov. Nahaja se blizu konice temporalnega režnja (temporalni reženj) in štrli proti sprednjemu koncu spodnjega roga lateralnega ventrikla (votlina, napolnjena s cerebrospinalno tekočino). Amigdala je razdeljena na več jedrnih skupin s finimi lamelami in je povezana s parahipokampalnim girusom (del možganske skorje, ki obdaja hipokampus). Obstaja tudi povezava z area olfactoria, središčem za voh.

Kakšne težave lahko povzroča amigdala?

Poškodba amigdale vodi na primer do tega, da se spomini vrednotijo ​​brez njihove čustvene vsebine.

Pri Urbach-Wiethejevem sindromu – razmeroma redki dedni motnji – se kalcij odlaga na žilah amigdale. Prizadeti ljudje ne morejo ali težko prepoznajo, opišejo ali reproducirajo čustveni izraz strahu.

Zaradi degenerativnih procesov shranjevanje tako imenovanih engramov (spominskih sledi) ni več mogoče, ker so moteni tokokrogi do možganske skorje. Degenerativne spremembe se kažejo na primer pri Alzheimerjevi bolezni ali pri prekomernem uživanju alkohola, kar vodi v Korsakovo bolezen.

Epileptični napadi se včasih začnejo v amigdali.