Disleksija: definicija, diagnoza, simptomi

Kratek pregled

  • Diagnoza: Prejšnja zdravstvena anamneza, fizični pregledi, kot so testi vida in sluha, elektroencefalografija (EEG), inteligenčni test, specifično besedilo o disleksiji.
  • Simptomi: med drugim počasno, zastajajoče branje, drsenje po vrsti, prestavljanje črk.
  • Vzroki in dejavniki tveganja: Verjetno genetske spremembe pri prirojeni disleksiji, poškodbe določenih predelov možganov pri pridobljeni disleksiji.
  • Potek bolezni in prognoza: Prognoza je tem boljša, čim prej je diagnoza postavljena.

Kaj je disleksija?

Disleksija je motena bralna sposobnost, ki se pojavi zaradi motenj jezikovnega procesiranja, ki jih povzročajo nevrološke motnje. Če se motnja pojavi med razvojem, na primer v šolskih letih, jo imenujemo tudi razvojna disleksija (disleksija branja in črkovanja).

Izraz disleksija se zdaj uporablja tudi kot sinonim za disleksijo.

Disleksija ali aleksija?

Pri disleksiji je sposobnost branja oslabljena. Pri aleksiji pa branje sploh ni mogoče. Alexia se običajno pojavi, ko so bile prekinjene živčne poti, ki so odgovorne za branje. To se zgodi na primer kot posledica možganske kapi, kraniocerebralne travme ali zaradi tumorja.

  • Fonološka aleksija: prizadete osebe prepoznajo posamezne črke, vendar jih ne morejo združiti v besedo.
  • Semantična aleksija: prizadete osebe lahko združujejo črke, da tvorijo besede, vendar ne razumejo, kaj berejo.

Kako se testirate na disleksijo?

Pediater se bo z vami in vašim otrokom najprej pogovoril o simptomih in pretekli anamnezi. Možna vprašanja, ki jih lahko postavite, so:

  • Kakšne so specifične manifestacije motnje branja?
  • Ali drugi družinski člani trpijo za disleksijo?
  • Kako se je vaš otrok doslej razvijal – na primer glede hoje in govora?
  • Kako motiviran je vaš otrok za učenje?
  • Ima vaš otrok težave samo z branjem ali tudi s črkovanjem?

Pregledi

Zdravnik bo nato temeljito pregledal vašega otroka. Cilj je izključiti določene bolezni kot vzrok za motnjo branja. Pregledi vključujejo na primer:

  • Preskusi vida in sluha: zdravnik s temi ugotovi, ali so težave z branjem posledica okvare vida ali sluha.
  • Elektroencefalografija (EEG): Merjenje električnih tokov v možganih razkrije morebitne prisotne strukturne ali funkcionalne motnje možganov.

Test za disleksijo

Zdravnik preveri samo bralno sposobnost s posebnim testom za disleksijo. Otrok na glas prebere kratko besedilo. Glede na to, kako samozavestno otrok bere, je test pozitiven ali negativen.

Kako se kaže disleksija?

Kaj so vzroki za disleksijo?

Pri prirojeni disleksiji so za disleksijo verjetno odgovorne spremembe v genetskem materialu (genetske mutacije) na kromosomu 6. Mutacija povzroči, da so določeni predeli možganov, odgovorni za branje, manj aktivni. Prizadeti posamezniki lahko preberejo posamezne črke, vendar jih ne uspejo sestaviti v besede.

zdravljenje

Ko je diagnoza postavljena, je priporočljivo obvestiti otrokovo socialno okolje (učitelji, sošolci, sorodniki, prijatelji). To je zato, ker so prizadeti otroci zaradi disleksije pogosto pod velikim psihološkim pritiskom – mnogi se sramujejo svoje motnje branja, dvomijo vase in se bojijo neuspeha.

Otrokom z disleksijo je priporočljivo nuditi ciljno usmerjeno podporo tako v šoli kot izven nje, da bi omogočili bralni uspeh in s tem povečali njihovo samozavest in užitek ob branju. V večini primerov je potrebna večletna podpora. Strokovnjaki tudi priporočajo, da takšno podporo izvajajo specialni terapevti z ustreznim strokovnim znanjem.

Nadomestilo za slabosti

To je namenjeno zaščiti otrok z disleksijo pred nadaljnjim razočaranjem. Za odškodnino za prikrajšanost je treba šolskemu psihologu predložiti zdravniško potrdilo.

Večina otrok se zaradi nadomestila za prikrajšanost počuti olajšanega, saj se od njih ne pričakuje več, na primer, branja na glas, in dobijo boljše ocene.

Prognoza

Prej kot je disleksija prepoznana in zdravljena, boljša je prognoza. Predvsem pa je pomembna strokovna obravnava morebitnih psihičnih težav. Na primer, če se otroci z disleksijo bojijo šole in neuspeha, se je priporočljivo posvetovati z otroškim psihologom.