Šolski razredi so hrupni. To je morda zato, ker je tam približno trideset otrok - in niso vsi vzorni učenci. A predvsem zaradi slabe akustike v učilnicah. Visoke, razmeroma gole sobe brez preprog imajo dolge odmevne čase: govorjeni jezik je težko razumljiv in številne zvoke v ozadju je mogoče dolgo slišati, ne da bi jih utišali. V takih razmerah se veliko študentov skorajda ne zbere. Tisti, ki nerodno sedijo, imajo včasih sploh težave z razumevanjem učiteljev. Tako se je pokazalo, da učenci delajo manj napak pri narekovanju, ko lahko besedilo slišijo skozi slušalke in s tem brez motenj.
Težava koncentriranja
V tihem razredu je povprečna raven hrupa približno 52 decibelov (dB (A)), medtem ko lahko zelo glasen razred proizvede do 100 decibelov, v skladu s študijo Heriot-Watt Univerze v Edinburghu. V Nemčiji so med tihim delom izmerili med 50 decibelov in med običajnim poučevanjem približno 75 decibelov. V smislu Obseg, morda tudi poučujete na glavni cesti. F
Odlok o delovnem mestu pa zahteva, da Obseg pretežno duševne dejavnosti ne presega 55 decibelov, torej koncentracija pri pouku je običajno mogoče le v težkih razmerah. Pri 75 decibelih tako učenci kot učitelji doživljajo naraščanje kri pritisk in pospešeno srce stopnja in fizična stres. Tisti, ki se želijo uveljaviti proti tej ravni hrupa, morajo govoriti še glasneje. Težave z glasom in grlom so vnaprej programirane. Raziskava je pokazala, da se 80 odstotkov učiteljev počuti pod stresom v učilnici.
Dobra akustika - boljše delovanje
Študija univerze Heriot-Watt je pokazala, da je akustika v večini učilnic slaba. Glede na študijo bi lahko številni učenci razumeli svoje učitelje le, če bi se trudili in se močno koncentrirali. Zanimivo je bilo tudi, da učitelji akustike prostora niso ocenili tako negativno. Komunikacijskih težav v učilnici niso pripisovali akustičnim razmeram, temveč vedenju učencev, pomanjkanju discipline ali celo njihovi lastni pedagoški kompetenci. Zvočne prostore je mogoče naknadno opremiti. V okviru študije so bili v razredih nameščeni zvočni stropi. Učenci, ki so jih poučevali v učilnicah z dobro akustiko, so se izkazali bistveno bolje kot učenci v hrupnih razredih. Slabe akustike ne trpijo samo učenci, ampak tudi učitelji. Študija je na primer pokazala, da so imeli učitelji v razredih z dobro akustiko bistveno manj bolniških dni kot njihovi kolegi. In to je dobro za vse.
Ali si vedel …?
… Da je Odlok o zaščiti zaposlenih pred tveganji, ki jih povzročajo hrup in vibracije, zdaj veljavna zakonodaja po odobritvi Bundesrata konec februarja? V skladu z njo morajo delodajalci zagotoviti zaščito sluha s stalno glasnostjo 80 decibelov. Nad 85 decibelov ga morajo zaposleni celo uporabljati. Prej možna pravila o izvzetju za posamezne primere ne obstajajo več. V Nemčiji so ušesa na delovnem mestu bolje zaščitena, kot to zahteva EU. Slednji je na delovnem mestu določil mejo 87 decibelov. … Da se nesreče s hrupom vedno znova pojavljajo kljub jasnim pravilom? Tudi na Norveškem je zgornja meja izpostavljenosti hrupu na delovnem mestu 85 decibelov. Kljub temu je poškodba sluha daleč najpogostejša poškodba na delovnem mestu, trikrat pogostejša kot koža ali dihal stres. Očitno hrupna delovna mesta niso bila dovolj označena, tako da je ponujena slušna zaščita ostala neuporabljena. ... da se ušesa še vedno poškodujejo tudi na nemških delovnih mestih? Povzroča hrup izguba sluha že leta vodi statistiko o priznanih poklicnih boleznih. Leta 2004 je bilo samo pri združenjih za zavarovanje odgovornosti delodajalcev 42,000 pokojninskih primerov, povezanih s hrupom, za katere je bilo treba plačati 162 milijonov evrov. Poleg tega približno 6,000 novih primerov poklicnega hrupa izguba sluha po poročanju zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve istega leta. … Da ima vsak tretji gasilec slabo sluh? Raziskava 3,300 gasilcev v Madridu je to pokazala izguba sluha je na drugem mestu med poklicnimi boleznimi. Vzrok naj bi bile glasne sirene, stroji in oprema. Opekline zaradi stika s kemikalijami na prvem mestu.
