Kratek pregled
- Opis: Nalezljiva driska, ki jo povzroča okužba z bakterijo (shigella).
- Vzroki: Okužba z bakterijami, ki jih prenašajo obolele osebe neposredno preko kontaminiranih rok ali posredno preko kontaminirane hrane, pitne in kopalne vode ali predmetov.
- Simptomi: Driska (vodena do krvava), trebušni krči, vročina in bruhanje so pogosti.
- Diagnoza: Pogovor z zdravnikom, fizični pregled (npr. odkrivanje bakterij v vzorcu blata).
- Zdravljenje: Zdravnik običajno zdravi šigelozo z antibiotiki. Poleg tega je pomembna preskrba s tekočino in elektroliti (npr. pitne raztopine). Le redko je potrebno bivanje v bolnišnici.
- Preventiva: Redno si umivajte roke, pijte samo čisto pitno vodo (npr. originalno zaprte steklenice), hrano pred uživanjem skuhajte ali temeljito prepražite.
Kaj je dizenterija?
Dizenterija – imenovana tudi šigeloza, šigelna dizenterija, bakterijska griža, bakterijska griža ali šigelna dizenterija – je črevesna bolezen, ki jo povzroča okužba z različnimi bakterijami iz rodu Shigella. Spadajo med črevesne klice, medicinsko znane kot enterobakterije.
Okužba pogosto povzroči hudo drisko in bolečine v trebuhu. V Nemčiji prizadene predvsem popotnike in predvsem tiste, ki se vračajo iz toplih dežel s slabimi higienskimi razmerami.
Bakterijsko grižo je treba razlikovati od amebne griže. Slednjega ne povzročajo bakterije, ampak parazit Entamoeba histolytica (amebe).
Kje se nahaja šigela?
Shigella je zelo razširjena po vsem svetu. Slabe sanitarne razmere in toplo podnebje spodbujajo širjenje bolezni, zato je še posebej pogosta v tako imenovanih državah v razvoju. Študije kažejo, da primeri šigeloze, ki se pojavljajo v Nemčiji, prihajajo predvsem iz držav, kot so Egipt, Maroko, Indija, Kitajska in Turčija.
Običajno se bakterijska dizenterija pogosteje pojavlja v toplih mesecih (poleti do zgodnje jeseni). Za okužbo s šigelo zbolijo predvsem otroci, mlajši od pet let, in mladi odrasli (med 20 in 39 let).
V naši državi se griža včasih pojavi tudi v skupnostih (npr. v domovih za ostarele ali vrtcih), kjer higienski ukrepi niso ustrezno upoštevani.
Kako se razvije šigeloza?
Dizenterijo povzroča okužba z bakterijo Shigella. Te bakterije začnejo v črevesju proizvajati toksine (endotoksine in eksotoksine), ki povzročijo vnetje črevesne sluznice (običajno debelega črevesa). Najpogostejše vrste bakterij iz skupine šigel vključujejo:
- Shigella sonnei: razširjena predvsem v zahodni Evropi; relativno neškodljivo
- Shigella flexneri: razširjena predvsem v vzhodnih državah in ZDA; redkejša in dokaj neškodljiva
- Shigella boydii: razširjena predvsem v Indiji in Severni Afriki
- Shigella dysenteriae: razširjena predvsem v tropih in subtropih; tvori endotoksin, ki v hudih primerih povzroči razjede debelega črevesa, in eksotoksin (šiga toksin), ki povzroči hudo, celo krvavo drisko in težave s krvnim obtokom
Kako poteka prenos?
Posreden prenos bakterij poteka preko okužene hrane, okužene pitne vode in okuženih predmetov (npr. brisač) ter s skupno uporabo stranišč. Možen je tudi prenos preko kopalne vode, okužene z bakterijami.
Do okužbe pride tudi preko okuženih oseb, ki ne kažejo simptomov (asimptomatski prenašalci ali »izločevalci«). Muhe lahko delce blata, okužene z bakterijami, prenesejo na predmete ali hrano. Možno je tudi, da se šigela prenese med spolnim analnim stikom in občasno prek kontaminirane medicinske opreme.
Šigela je zelo nalezljiva in povzroča simptome že v majhnih količinah (manj kot 100 klic).
Kakšni so simptomi dizenterije?
Če telo zaradi driske izloča prekomerno količino tekočine, pogosto izgublja tudi elektrolite, predvsem natrij in kalij. V hujših primerih pomanjkanje tekočine in elektrolitov vodi v nadaljnjem poteku do hemolitičnega uremičnega sindroma (HUS). To vključuje nastajanje majhnih krvnih strdkov (trombov) po telesu. Ti blokirajo dotok krvi v vitalne organe (npr. možgane, srce, ledvice). Možne posledice so odpoved ledvic, koma in celo odpoved krvnega obtoka.
Simptomi bakterijske dizenterije na prvi pogled:
- Huda, krčem podobna bolečina v trebuhu (kolike)
- bruhanje
- Boleča želja po iztrebljanju
- Vročina
- Vodena do sluzasto-krvava driska
- Razjede v črevesju; črevesne krvavitve; v hudih primerih se črevo razširi in poči (perforacija črevesa) ali pa se peritonej vname (peritonitis)
- Pomanjkanje tekočine (dehidracija), izguba elektrolitov
Kako zdravnik postavi diagnozo?
Prvi stik ob sumu na okužbo s šigelo je družinski zdravnik. Po potrebi ali na dodatne preiskave bo bolnika napotil k specialistu ali v bolnišnico. Za diagnosticiranje šigeloze običajno zadoščajo tipični simptomi bolezni in pregled blata.
Za diagnosticiranje dizenterije zdravnik najprej opravi podroben razgovor (anamnezo) prizadete osebe. Temu sledi fizični pregled.
Obisk zdravnika je nujen najkasneje, če huda driska traja dlje kot tri dni, je krvava ali jo spremlja povišana telesna temperatura nad 38 stopinj Celzija.
Pogovorite se z zdravnikom
Zdravniški pregled
Zdravnik nato opravi fizični pregled. Na primer, on ali ona pretipa trebuh za zatrdline ali preveri opazne črevesne zvoke s stetoskopom.
Če obstaja sum na šigelozo, zdravnik postavi diagnozo na podlagi vzorca blata obolele osebe. Na primer, pod mikroskopom pregleda blato, ali je v njem povečano število belih krvničk (levkocitov).
Šigele lahko odkrijemo tudi neposredno v laboratoriju. Tam lahko tudi ugotovimo, ali je odkrita vrsta bakterije Shigella že razvila odpornost na določen antibiotik (antibiogram). To zdravniku pove, ali je določen antibiotik učinkovit proti šigeli ali ne.
Ker je šigela zelo občutljiva, je priporočljivo čim bolj svež vzorec blata prepeljati v laboratorij v posebni transportni posodi.
Kako zdraviti šigelozo?
V večini primerov zdravnik okužbo s šigelo zdravi z antibiotiki. Ti skrajšajo trajanje bolezni, zmanjšajo izločanje povzročiteljev bolezni (in s tem nevarnost okužb) in preprečijo zaplete. Za posebej učinkoviti sta se izkazali učinkovini azitromicin ali ciprofloksacin. Zdravnik daje antibiotike v obliki tablet ali v hujših primerih z infuzijo.
Nekatere šigele so odporne na določene antibiotike in so zato neobčutljive na ta zdravila. Načeloma zdravniki priporočajo zdravljenje z antibiotiki šele po laboratorijski preizkušnji njihovega delovanja na določeno bakterijo (antibiogram). To zagotavlja, da je antibiotik dejansko učinkovit proti patogenu.
Če ste dobrega splošnega zdravja, se je v nekaterih primerih mogoče izogniti zdravljenju z antibiotiki. Zdravnik bo ocenil, ali je to v vašem primeru mogoče.
Antispazmodična sredstva
Oskrba s tekočino in elektroliti
Pomembno je tudi, da bolniki pijejo dovolj, da nadomestijo izgubo tekočine zaradi driske. Če sami ne morejo dovolj piti, dobijo infuzijo po veni.
Za nadomestitev izgubljenih mineralov in soli (elektrolitov) v telesu lahko zdravnik daje tudi infuzije ali predpiše raztopine elektrolitov za pitje iz lekarne. Če med potovanjem v bližini nimate medicinskega materiala ali lekarne, si lahko v nujnih primerih raztopino elektrolitov pripravite tudi sami.
Če pri hiši nimate soka, lahko namesto njega uporabite vodo ali blag čaj (npr. kamilični ali šipkov). Še posebej v tujini pa poskrbite za čisto pitno vodo!
Doma narejena raztopina elektrolitov ni namenjena zdravljenju resnih bolezni. Če ima vaš otrok ali dojenček drisko, če driska traja dlje kot tri dni ali če je v blatu kri, takoj obiščite zdravnika!
Kakšen je potek dizenterije?
Potek bolezni se razlikuje glede na vrsto patogena. V Nemčiji se okužbe pojavljajo predvsem s Shigello sonnei (okoli 70 odstotkov primerov) in Shigello flexneri (okoli 20 odstotkov obolelih). Ti dve vrsti vodita predvsem do blažjih bolezni, vendar se začneta zelo akutno in sta običajno zelo nalezljiva.
Praviloma se nenadni simptomi, kot je vodena driska, pojavijo med približno štirimi urami in štirimi dnevi po okužbi. V nekaterih primerih se pojavi tudi povišana telesna temperatura, izguba apetita in bolečine v trebuhu. Pri blažjih, nenevarnih oblikah simptomi izginejo po približno enem tednu.
V redkih primerih se bakterije trajno naselijo v črevesju in se še naprej izločajo z blatom. Ljudje, pri katerih je tako, se imenujejo dolgotrajni izločevalci.
Če bolezen sproži bakterija Shigella dysenteriae, je potek šigeloze običajno hujši. Pogosto se pojavi krvavo-sluzna driska, ki jo spremljajo hudi trebušni krči. Poleg tega je možno, da med potekom bolezni na debelem črevesu nastanejo razjede, zaradi katerih se črevo razširi ali v skrajnih primerih poči (perforacija črevesja).
Kako nevarna je dizenterija?
Vendar pa so hudi in smrtni zapleti bakterijske griže redki. Pri nas prevladujejo blažji poteki bolezni, okužbe se pogosto začnejo nenadno in burno ter so zelo nalezljive.
Kako dolgo je človek nalezljiv?
Okužene osebe, ki so ozdravele in ne kažejo simptomov, so še vedno kužne približno štiri do šest tednov. Toliko časa je mogoče odkriti patogene v blatu prizadete osebe.
Kako lahko preprečimo grižo?
Najboljši način za preprečevanje griže je redno in predvsem temeljito umivanje rok:
- Če želite to narediti, držite roke pod tekočo vodo.
- Roke si na vseh mestih (dlani in hrbtišče, konice prstov, prostore med prsti in palci) temeljito drgnite z dovolj mila vsaj 20 do 30 sekund.
- Nato si roke ponovno sperite pod tekočo vodo.
- Previdno osušite roke. Papirnate brisače so primerne v javnih straniščih; doma je najbolje uporabiti osebno, čisto brisačo.
Če nimate na voljo tekoče vode in mila, uporabite posebne razkužilne robčke, gele ali pršila iz lekarne. Prepričajte se, da je vaša koža suha in da vse predele temeljito drgnete približno 30 sekund.
Poleg tega upoštevajte naslednje ukrepe, zlasti v toplejših državah s slabimi higienskimi razmerami:
- Ne pijte vode iz pipe, ampak le vodo iz originalno zaprtih steklenic.
- Preden hrano skuhate ali ocvrete.
- Ne jejte zelene solate ali sadja brez lupine (npr. grozdja, jagod). Raje jejte sadje z lupino (npr. banane, pomaranče) in ga olupite sami.
- Izogibajte se plavanju v plitvi, topli vodi.
Če živite v istem gospodinjstvu z nekom, ki ima bolezen, morate biti pozorni tudi na naslednje:
- Posteljnino in brisače perite pri temperaturi najmanj 60 stopinj Celzija.
- Redno razkužujte vse predmete, s katerimi je oboleli prišel v stik (npr. daljinski upravljalnik, stikalo za luči, kljuke).
