Akutna ezofagealna varičealna ali fundalna noricna krvavitev
Za zaustavitev akutne ezofagealne norice ali fundus varicealnega krvavitve lahko upoštevamo naslednje ukrepe:
- Prevezovanje z gumijastim trakom (GBL) - To se izvaja endoskopsko in velja za izbrano metodo. Povezan je z bistveno manj zapleti kot skleroterapija noric.
- Varicealna skleroterapija (varicealna skleroterapija) - To vključuje injiciranje sklerozanta (strjevalca), kot je npr. polidokanol, ki vodi do skleroze zaradi vnetnega dražljaja. Možni zapleti vključujejo perforacijo (piercing), strikture (visoko stopnjo zoženja), plevralni izliv (patološko (nenormalno) kopičenje tekočine med je vzkliknil parietalis (pleura na v prsih) in pleura visceralis (pljučna pleura)), perikardni izliv (kopičenje tekočine v perikarda), povišana telesna temperaturain bakterijemija (prisotnost bakterije v kri). Stopnja zapletov je 10%.
- Histoakril - Zdravljenje s plastičnimi lepili je indicirano za varikozo želodčnega dna (krčne žile osnove želodec), če jih ni mogoče varno zdraviti s ligacijo.
- Sondentna tamponada - za trajne (tekoče) krvavitve za stiskanje krčnih žil; Balonska sonda: napihovanje balona, ki stisne kri plovila. Sonda Sengstaken-Blakemore (za varikoze terminalnega požiralnika in srčne regije (prehodno območje iz požiralnika v želodec)) ali sonda Linton Nachlas (za varikozo želodčnega fundusa). Temu sledi endoskopski terapija.Uporaba kompresijske sonde je povezana z naslednjimi tveganji in jo je zato treba uporabljati le kratkoročno (stopnja zapletov 10-20%):
- Ezofagitis (vnetje požiralnika).
- Esophageal nekroza (smrt požiralnika sluznica).
- Ruptura požiralnika (ruptura požiralnika)
- Pljučnica (pljučnica) zaradi prehoda želodčnega soka v pljuča.
- Samoraztezna kovina stent (s plastično prevleko) - npr. Ella stent; postavljen v distalni požiralnik (del požiralnika, ki leži v trebušni votlini) za 1-2 tedna; rezervni postopek
Sekundarna profilaksa - ponovna profilaksa
Nevarnost ponovitve krvavitve (ponovna krvavitev po prvi krvavitvi) je velika. V prvih 10 dneh po prvi krvavitvi znaša 35%, v enem letu po prvi krvavitvi pa je stopnja ponovitve 70%. Zato je obvezna sekundarna profilaksa. Najučinkovitejša je s kombinacijo terapija vezave gumijastih trakov in terapije z zdravili (neselektivni zaviralci beta).
