Kratek pregled
- Simptomi: zmanjšana rast nadlaketnih in stegenskih kosti, povečana lobanja, deformacija hrbtenice.
- Vzroki: Prezgodnja osifikacija hrustančnih celic, ki nastanejo v rastnih ploščah, zaradi česar se rast v dolžino ustavi.
- Diagnoza: sum na diagnozo na podlagi tipičnih simptomov, potrjenih z genetsko analizo
- Zdravljenje: potrebno le, če se pojavijo simptomi, dolžino rok in nog lahko v določenih okoliščinah kirurško prilagodimo
- Prognoza: motena rast kosti lahko povzroči zdravstvene težave, kot so bolečine, slaba drža in pogoste okužbe, pričakovana življenjska doba je normalna.
Kaj je ahondroplazija?
Ahondroplazija, znana tudi kot hondrodisplazija ali hondrodistrofija, je najpogostejši vzrok za nizko rast (pritlikavost). Na splošno pa je bolezen zelo redka: prizadene približno enega od 25,000 novorojenčkov po vsem svetu. Genetska mutacija se lahko pojavi spontano ali pa je podedovana od prizadetega starša. Že pred rojstvom lahko zdravniki na ultrazvočnem pregledu nerojenega otroka odkrijejo prve znake bolezni.
Ahondroplazija: simptomi
Pri ahondroplaziji so skrajšani predvsem nadlakti in stegna, trup pa ni prizadet. Ker le nekatere kosti zrastejo v omejenem obsegu, se telesna razmerja spremenijo (nesorazmerno nizka rast). Nekatere tipične značilnosti ahondroplazije lahko opazimo pri otroku takoj po rojstvu ali celo med ultrazvočnimi preiskavami med nosečnostjo. Tej vključujejo
- dolg, ozek trup
- povečana lobanja z visokim čelom
- ploščat, ugreznjen nosni koren
- široke, kratke roke s kratkimi prsti
- povečana razdalja med sredincem in prstancem (trizoba roka)
Najbolj izrazit simptom ljudi z ahondroplazijo je njihova nizka rast. Obolele ženske so v povprečju visoke med 118 in 130 cm, moški pa med 125 in 137 cm. Tudi hrbtenica pri prizadetih ne raste enakomerno. Posledično je torakalna hrbtenica bolj ukrivljena naprej (kifoza), ledvena hrbtenica pa bolj nazaj (votel hrbet). Posledično imajo prizadeti izbočen trebuh in gatajočo se hojo.
V spodnjem delu noge je notranja golenica skrajšana glede na zunanjo fibulo. Zaradi tega so noge upognjene navzven (»lok noge«, položaj varusa). Veliko obolelih ima zaradi spremenjenih anatomskih razmer bolečine v hrbtu ter v kolenskih in kolčnih sklepih. Poleg tega se pogosteje razvijejo okužbe srednjega ušesa in sinusov.
Poleg tega je pogosto nizek krvni tlak (hipotenzija) in splošno zmanjšanje mišične napetosti (mišičnega tonusa). Dojenčki z ahondroplazijo imajo pogosto premore pri dihanju (apneja). Pri dojenčkih je motorični razvoj zakasnjen. Vendar pa niti inteligenca niti pričakovana življenjska doba pri ljudeh z ahondroplazijo nista spremenjeni.
Ahondroplazija: vzroki
Izraz ahondroplazija izvira iz grščine in pomeni "pomanjkanje tvorbe hrustanca". Pri ahondroplaziji je mesto v rastnem genu FGFR-3 (receptor fibroblastičnega rastnega faktorja) nenormalno spremenjeno (točkovna mutacija). Gen vsebuje navodila za gradnjo tako imenovanega receptorja za rastni faktor fibroblastov, beljakovine, ki sprejema in prenaša signale rasti. Zaradi mutacije je receptor trajno aktiven – torej tudi brez ustreznih rastnih signalov –, zaradi česar hrustančne celice v rastni plošči prejemajo napačne rastne signale.
Pri približno 80 odstotkih ljudi z ahondroplazijo je vzrok bolezni na novo (spontano) nastala točkasta mutacija v zarodnih celicah staršev. Starša sama sta torej zdrava. Tveganje za takšno novo mutacijo se povečuje z večanjem starosti očeta. Zelo malo verjetno je (manj kot odstotek), da bi imeli zdravi starši več otrok z ahondroplazijo.
V preostalih 20 odstotkih je gen FGFR-3 že spremenjen pri enem ali obeh starših. Pri prizadetem staršu je 50 odstotkov verjetnosti, da bo nenormalni gen prenesel na svojega otroka. Če imata ahondroplazijo tako mati kot oče, je možnost zdravega otroka 25-odstotna, pri otroku, ki ima tudi ahondroplazijo, pa 50-odstotna. Otroci, ki podedujejo oboleli gen od obeh staršev (25 odstotkov), niso sposobni preživeti.
Ahondroplazija: pregledi in diagnoza
Ahondroplazijo diagnosticira zdravnik v otroštvu na podlagi značilnih značilnosti. Pogosto lahko na ultrazvočnem pregledu odkrijejo skrajšano stegno že v 24. tednu nosečnosti. Dojenčki so ob rojstvu na predvideni rok v povprečju visoki 47 cm, torej nekoliko manjši od zdravih otrok.
Če obstaja sum na ahondroplazijo, je treba v otroštvu izvajati redne MRI preglede glave in vratu. Tako lahko zdravnik na primer ugotovi, ali je likvorski kanal med glavo in vratom dovolj širok ali pa je potrebna operacija.
Beleži tudi telesno rast ter preverja položaj nog in hrbtenice. Če se pojavijo simptomi, kot so bolečina, znaki paralize ali pogosta vnetja, se je priporočljivo posvetovati s strokovnjaki, kot so ortopedi, nevrologi ali specialisti za ušesa, grlo in nos.
Za starše, katerih nerojeni otrok ima sum na ahondroplazijo, je specialist za humano genetiko prava oseba za stik. To velja tudi za starše, ki že imajo otroka s to boleznijo. Humani genetik je specialist za genetske bolezni. Lahko diagnosticirajo ahondroplazijo in uvedejo potrebne preventivne preglede. Staršem lahko svetujejo tudi pri načrtovanju družine.
Ahondroplazija: Zdravljenje
Zdravljenje z zdravili
Učinkovina, ki jo je leta 2021 odobrila Evropska agencija za zdravila (EMA), zavira receptor rastnega faktorja FGFR-3, ki se trajno aktivira pri ahondroplaziji in preprečuje normalno rast kosti. Zaviranje FGFR-3 izboljša simptome bolezni. V študiji odobritve so prizadeti otroci, stari od pet do 18 let, v povprečju zrasli za 1.5 cm več na leto kot nezdravljeni otroci.
Podaljšanje noge
Če pride do pomembne deformacije noge, se to lahko popravi s kirurškim posegom. Uporabljena metoda se imenuje distrakcija kalusa. Zdravnik prereže kost in jo nato fiksira s pomočjo držala (zunanji fiksator), pritrjenega skozi kožo od zunaj. Druga možnost je, da zdravnik v votlino kostnega mozga vstavi poseben žebelj, znan kot podaljšek.
Pri vseh napravah se ločeni deli kosti po posegu počasi in neprekinjeno odmikajo drug od drugega (distrakcija). To povzroči nastanek nove kosti (kalusa) med koncema kosti. Traja približno en mesec, da se oblikuje en centimeter strukturirane, trdne kosti. Med tem postopkom rastejo živci in krvne žile. Mišice in kite pa se lahko podaljšajo le v omejenem obsegu.
Stabilizacija hrbtenice
Če se zaradi stenoze spinalnega kanala pojavijo omejitve gibanja, paraliza ali huda bolečina, je treba ukleščene živce razbremeniti. Da bi to naredil, lahko zdravnik kirurško stabilizira hrbtenico s ploščami in vijaki. To vrsto operacije običajno spremljajo omejitve gibanja. Če živčna tekočina ne more zadostno odteči iz glave, jo je možno odteči v trebušno votlino po umetno ustvarjenem kanalu. To zahteva tudi kirurški poseg.
Operacije na področju ušesa, nosu in grla
Če ahondroplazija povzroča ponavljajoče se okužbe srednjega ušesa ali obnosnih sinusov, je možno kirurško izboljšati prezračevanje obeh organov. Takšne operacije izvajamo tudi pri zdravih ljudeh s ponavljajočimi se okužbami srednjega ušesa in sinusov.
Ahondroplazija: potek bolezni in prognoza
Spremenjena rast kosti lahko povzroči zdravstvene omejitve, kot so pogosti prehladi, slaba drža, bolečine, hidrocefalus in paraliza. Z rednimi pregledi jih je mogoče odkriti in zdraviti v zgodnji fazi. Starši lahko dedno bolezen prenesejo na svoje otroke. Pri načrtovanju družine je zato priporočljivo genetsko svetovanje. Ljudje z ahondroplazijo imajo normalno inteligenco in normalno pričakovano življenjsko dobo.
