Vrtoglavica: vzroki, zdravljenje

Kratek pregled

  • Opis: Vrtoglavica se pojavlja v različnih oblikah (npr. kot vrteča se ali opotekajoča se vrtoglavica), enkrat ali večkrat. Večinoma je neškodljivo.
  • Vzroki: npr. majhni kristalčki v vestibularnem organu, nevritis, Menierjeva bolezen, migrena, epilepsija, motena možganska cirkulacija, potovalna slabost, srčna aritmija, srčno popuščanje, hipoglikemija, zdravila, alkohol, mamila.
  • Omotica v starosti: ni neobičajna; lahko ima različne vzroke, lahko pa tudi ostane nepojasnjeno.
  • Kdaj k zdravniku? Če se vrtoglavica pojavi nenadoma, močno in ponavljajoče se brez očitnega vzroka ali med okužbo, jo sprožijo določene situacije ali položaji glave ali jo spremljajo drugi simptomi (slabost, bruhanje, glavoboli, motnje vida itd.). Prav tako imejte vedno pojasnjeno vrtoglavico v starosti.
  • Terapija: odvisno od vzroka, npr. zdravila, redni manevri v položaju glave, vedenjska terapija, pripomočki, kot je sprehajalna palica ali rolator.
  • Kaj lahko storite sami: med drugim dovolj spanja in pitja, redna prehrana, zmanjšanje stresa, izogibanje alkoholu in nikotinu, redno merjenje krvnega tlaka in v primeru sladkorne bolezni krvnega sladkorja, posebne vaje.

Kaj je omotica?

Omotičnost je tako kot glavobol eden najpogostejših simptomov živčnega sistema. Verjetnost vrtoglavice se povečuje s starostjo: med starejšimi od 70 let jih približno ena tretjina trpi za občasnimi napadi vrtoglavice, medtem ko je pri mlajših odraslih veliko manjša verjetnost, da jih bo to prizadelo.

Dojenčki, torej otroci, mlajši od dveh let, so skoraj »imuni« na vrtoglavico. Njihov čut za ravnotežje še ni zelo dobro razvit. V prvih nekaj letih njihovega življenja jim torej vožnja z avtomobilom po ovinkastih cestah ali na zibajočem se čolnu le malo škodi.

Občutek ravnotežja

Trije čutilni organi delujejo skupaj, da omogočijo orientacijo v prostoru in nadzorujejo občutek za ravnotežje:

Vestibularni aparat, organ za ravnotežje v notranjem ušesu, se nahaja med bobničem in polžem. Sistem votlin, napolnjen s tekočino, je sestavljen iz naslednjih komponent:

  • trije polkrožni kanali (eden zgornji, en lateralni in en posteriorni)
  • dve atrijski vrečki
  • endolimfatični vod (Ductus endolymphaticus)

Ko se telo obrača ali pospešuje (npr. na vrtiljaku, med vožnjo z avtomobilom), se tekočina v vestibularnem aparatu premika. To draži senzorične celice na njegovih stenah. Vestibularni živec prenaša te dražljaje v možgane.

Tja prihajajo tudi dražljaji iz oči, ki sporočajo, kako se premikajo prostorske fiksne točke in obzorje.

Vrtoglavica v starosti – poseben primer?

Z naraščanjem starosti ljudje občutno pogosteje trpijo za vrtoglavico kot v mlajših letih. To je pogosto posledica starostnih sprememb, pa tudi starostno značilnih bolezni. Po eni strani imajo slednji lahko sami simptom vrtoglavico. Po drugi strani pa se pogosto zdravijo z zdravili, ki lahko kot stranski učinek sprožijo vrtoglavico. V takih primerih govorimo o starostni vrtoglavici.

Poleg tega obstajajo tudi druge oblike vrtoglavice, ki se lahko pojavijo tako v starosti kot v mlajših letih, na primer benigna položajna vrtoglavica.

Vrtoglavica: Vzroki

Vrtoglavica se pogosto pojavi, ko možgani prejmejo nasprotujoče si informacije iz prej omenjenih čutnih organov. Druga možnost je, da se lahko vrtoglavica pojavi, ko možgani ne morejo pravilno obdelati dohodnih signalov. Poleg tega so fizične in duševne bolezni lahko odgovorne za napade omotice. Vzrokov za vrtoglavico je torej veliko. Načeloma zdravniki razlikujejo med vestibularno in nevestibularno vrtoglavico. Vrtoglavica v starosti ima lahko vestibularne in nevestibularne vzroke.

Vestibularna vrtoglavica

Vestibularna vrtoglavica se pojavi »v glavi« – torej bodisi zaradi nasprotujočih si dražljajev bodisi zaradi motene obdelave teh informacij, ki jih v možgane prenašajo vestibularni organi. Sprožilec za to je bolezen ali draženje vestibularnega aparata.

Najpogostejše oblike in vzroki vestibularne vrtoglavice so:

Benigna paroksizmalna pozicijska vrtoglavica (BPPV).

Benigna pozicijska vrtoglavica je najpogostejša oblika vrtoglavice. Sprožijo ga drobni kristalčki ali kamenčki (otoliti) v s tekočino napolnjenem organu ravnotežja (kupulolitiaza, kanalolitiaza). Če prizadeta oseba spremeni držo, se kamenčki ali kristali premikajo v arkadah in tako dražijo čutne celice na stenah. Posledica je akuten, kratek in silovit napad vrtoglavice, ki se lahko pojavi tudi v ležečem položaju. Lahko se pojavi tudi slabost. Motnje sluha pa ne sodijo med spremljajoče simptome.

Nevitis vestibularis

Vestibulopatija

Za to bolezen notranjega ušesa je značilna vrtoglavica ali vrtoglavica. Prizadete osebe lahko zamegljeno zaznavajo svojo okolico, ne morejo več brati uličnih znakov ali z gotovostjo prepoznati obrazov prihajajočih ljudi. Simptomi lahko trajajo od nekaj minut do nekaj dni in se običajno poslabšajo v temi in na neravnem terenu.

Vestibulopatijo lahko na primer povzročijo zdravila, ki poškodujejo notranje uho (kot so nekateri antibiotiki, kot je gentamicin). Menierjeva bolezen (glejte spodaj) in meningitis sta prav tako možna sprožilca.

Vestibularna paroksizmija

Možno je, da napade vrtoglavice sprožijo slušni in vestibularni živci, ki jih za kratek čas stisnejo utripajoče majhne arterije v bližini. Alternativno ali dodatno so lahko sprožilci "kratki stiki" med sosednjimi živčnimi vlakni.

Menierejeva bolezen

Za Menierovo bolezen so značilni redno pojavljajoča se nenadna vrtoglavica, enostranski tinitus in enostranska izguba sluha. Vrtoglavica ni trajna, ampak se pojavlja v napadih. Napad lahko traja od 20 minut do 24 ur. Menierjeva bolezen običajno postane opazna med 40. in 60. letom starosti, redko v otroštvu.

Bazilarna migrena (vestibularna migrena)

To posebno obliko migrene spremljajo ponavljajoči se napadi vrtoglavice. Pojavijo se spremljajoče motnje vida, tinitus, motnje v stanju in hoji ter bolečine v zatilju.

Motnje cirkulacije v možganih

Drugi tipični simptomi vrtoglavice zaradi motene možganske prekrvavitve so slabost in bruhanje, moteno gibanje (ataksija), senzorične motnje, disfagija in govorno motorične motnje (dizartrija).

Akustična neuroma

Ta benigni tumor slušnega in vestibularnega živca (osmi kranialni živec) izvira iz Schwannovih celic, ki obdajajo živec. Ko tumor doseže določeno velikost, lahko povzroči simptome, kot so izguba sluha, vrtoglavica (vrtoglavica ali vrtoglavica) in slabost.

Zlom petrozne kosti z izgubo labirinta.

Kosti lobanje se lahko zlomijo (zlom lobanje) ob hudi nesreči ali padcu. Če je prizadeta petrozna kost (odsek kosti, ki obdaja notranje uho), je lahko poškodovano tudi notranje uho z vestibularnim sistemom. Vrtoglavica je ena od možnih posledic.

Vestibularna epilepsija

Potovalna slabost (kinetoza)

Nevajeni gibi (na primer med vožnjo z avtomobilom ali avtobusom po zavitih cestah, turbulenca v letalu ali močni valovi) lahko notranje uho preplavijo z dražljaji. Če prizadeta oseba z očmi ne spremlja nenehno vzrokov teh gibov, možgani ne morejo dodeliti dražljajev in jih registrirajo kot sporočilo o napaki.

To se lahko zgodi na primer, ko nekdo med vožnjo z avtomobilom gleda na zemljevid namesto na cesto. Za možgane oseba takrat sedi pri miru – zemljevid se ne premika, kar opazijo oči. Toda drugi organi ravnotežja poročajo možganom o nihanjih in vibracijah gibanja. Posledice so pogosto vrtoglavica, slabost, glavoboli in bruhanje.

Nevestibularna vrtoglavica

Pri nevestibularni vrtoglavici organi za ravnotežje delujejo brezhibno. Tudi živci in možgani so popolnoma nedotaknjeni. Namesto tega se sprožilci nahajajo v drugih delih telesa. V skladu s tem vzroki za nevestibularno vrtoglavico vključujejo:

  • Sindrom vratne hrbtenice (CSD): kompleks simptomov, ki vključuje na primer bolečine v vratu, glavobol in včasih nevrološke simptome (kot so mravljinčenje ali otrplost), vrtoglavico in tinitus. Možni vzroki: npr. znaki obrabe, napetosti in poškodbe v predelu vratne hrbtenice.
  • Nizek krvni tlak in ortostatska disregulacija: slednja se nanaša na nenaden padec krvnega tlaka po spremembi položaja (npr. hitro vstajanje iz postelje). To povzroči kapljanje krvi v noge – možgani za kratek čas prejmejo premalo krvi in ​​s tem kisika. Posledice so vrtoglavica in črnina pred očmi.
  • Visok krvni tlak (hipertenzija)
  • Anemija (nizek krvni tlak)
  • Srčna aritmija
  • Srčno popuščanje (srčna insuficienca)
  • Nosečnost: močne fizične spremembe med nosečnostjo so lahko povezane z nihanjem krvnega tlaka, ki včasih povzroči vrtoglavico.
  • Nizka raven sladkorja v krvi (hipoglikemija).
  • Vegetativna diabetična polinevropatija: s sladkorno boleznijo povezana okvara živčevja v avtonomnem živčevju.
  • Kalcifikacija in zožitev žil (arterioskleroza) v predelu žil, ki oskrbujejo možgane
  • Sindrom karotidnega sinusa: Tu se tlačni receptorji karotidne arterije odzovejo preobčutljivo. Že rahel pritisk povzroči upočasnitev srčnega utripa – krvni tlak pade, kar lahko povzroči vrtoglavico in motnje zavesti (tudi omedlevica).
  • Zdravila (vrtoglavica kot stranski učinek)
  • Alkohol in druge droge
  • hiperventilacija: prehitro in globoko dihanje
  • slabo nastavljena ali nevajena očala

Fobična vrtoglavica je najpogostejša somatoformna vrtoglavica. Značilni simptomi so zaspanost, vrtoglavica, nestabilnost v stoji in hoji ter pogosti padci. Napadi vrtoglavice se pojavijo, ko se bolniki soočijo s tipičnimi sprožilci napadov panike, kot je prečkanje mostu ali bivanje v središču množice. Fobična vrtoglavica je psihogena vrtoglavica, kar pomeni, da jo povzroča um.

Vzroki za omotico v starosti

Vrtoglavico v starosti lahko povzročijo različni sprožilci. Pogosto je to benigna pozicijska vrtoglavica (benigna paroksizmalna pozicijska vrtoglavica, glej zgoraj).

Starostno značilne bolezni, kot so previsok ali prenizek krvni tlak, bolezni ožilja, Parkinsonova bolezen, presnovne motnje ali diabetes mellitus (sladkorna bolezen), lahko povzročijo tudi vrtoglavico pri starejših ljudeh. Enako velja za nekatera zdravila, ki jih starejši pogosto jemljejo (npr. zdravila za krvni tlak).

Tako je notranje uho včasih slabše prekrvavljeno, živčni prenos se upočasni, procesiranje dražljajev v možganih pa postane slabše. To se lahko kaže v vrtoglavici in vrtoglavici ali zaspanosti in s tem povezanimi motnjami ravnotežja v starosti. Dejavniki, ki prispevajo, lahko vključujejo oči, ki se s starostjo poslabšajo in omejujejo prostorski vid. Poleg tega lahko zmanjšanje mišične mase in moči moti zaznavanje globine in površine, kar lahko povzroči ali poslabša omotico.

Še en dejavnik, ki morda ni očiten, a je toliko bolj pomemben, so psihološki razlogi. Po podatkih nemške lige starejših depresija, osamljenost, žalost ali tesnoba predstavljajo približno eno tretjino vseh primerov vrtoglavice v starosti.

Vrtoglavica: simptomi

Razlikujemo med vrtoglavo vrtoglavico, vrtoglavico, ki se opoteče, vrtoglavico pri dvigovanju in psevdo vrtoglavico.

Vrteča se vrtoglavica: Okolje se zdi, kot da se vrti okoli prizadete osebe. To se običajno zgodi po čezmernem uživanju alkohola. Vendar ima vrtoglavica lahko številne druge vzroke (npr. nenadno vstajanje iz ležečega položaja). Pogosto ga spremljajo slabost, bruhanje, zvonjenje v ušesih in zmanjšan sluh.

Osupljiva vrtoglavica: prizadeti imajo občutek, da jim vleče tla izpod nog. Tako osupljiva vrtoglavica povzroča nestabilno hojo. Prizadeta oseba čuti vrtoglavico, tudi ko stoji. Pri tej obliki vrtoglavice se zelo redko pojavijo spremljajoči simptomi.

Vrtoglavica v dvigalu: prizadeti mislijo, da padajo, in se počutijo, kot da se hitro dvigajo ali spuščajo v dvigalu.

Vrtoglavica: Kdaj morate k zdravniku?

V ozadju akutnega napada vrtoglavice je pogosto neškodljiva položajna vrtoglavica, ki običajno izzveni sama od sebe (spontano) v nekaj dneh ali tednih. Če pa sumite, da gre za drugo obliko vrtoglavice ali če se napadi vrtoglavice ponavljajo, morate obiskati zdravnika. To še posebej velja, če

  • vrtoglavica se pojavi nenadoma, močno in ponavljajoče se, brez očitnega zunanjega vzroka,
  • določeni gibi glave vedno povzročijo vrtoglavico,
  • vrtoglavico spremljajo slabost, bruhanje, glavobol, zvonjenje v ušesih, zaspanost, zamegljen vid ali težko dihanje,
  • @ se vrtoglavica pojavi med okužbo z ali brez povišane telesne temperature, oz
  • @ se motnje ravnotežja vedno znova pojavljajo v določenih situacijah, na primer v gneči ali med vožnjo z avtomobilom. Obisk zdravnika je priporočljiv tudi pri vrtoglavici zaradi stresa.

Vrtoglavica: Kaj naredi zdravnik?

Najprej mora zdravnik ugotoviti, kaj povzroča pacientovo vrtoglavico. Po tem lahko uvede ustrezno terapijo ali bolniku posreduje vsakodnevne nasvete.

Vrtoglavica: Diagnostika

Vzroki za vrtoglavico vključujejo različne medicinske specialnosti. Bolniki morajo zato pogosto obiskovati različne specialiste (kot so ORL specialisti, internisti, nevrologi), dokler se ne ugotovi vzrok njihove vrtoglavice. Danes imajo številna mesta ambulante za vrtoglavico, v katerih sodelujejo strokovnjaki različnih področij. Če je taka ambulanta v vaši bližini, vas je treba pregledati in svetovati tam. V nasprotnem primeru se lahko najprej obrnete na družinskega zdravnika.

Medicinska anamneza in fizični pregled

Najprej vas bo zdravnik vprašal o vaši zdravstveni anamnezi (anamnezi). Tukaj so možna vprašanja:

  • Kako se počuti vrtoglavica (obračanje, zibanje, gibanje gor in dol)?
  • Ali je vrtoglavica prisotna bolj ali manj trajno ali se pojavlja v napadih?
  • V primeru napadov vrtoglavice: Kako dolgo trajajo?
  • Ali obstajajo določene situacije, v katerih se vam vrti (npr. ko se obračate, ko vstanete, v temi)?
  • Ali vrtoglavico spremljajo drugi simptomi (kot so slabost, znojenje, hitro bitje srca)?
  • Kakšne so vaše življenjske navade (prehrana, telesna dejavnost, spanje …)?
  • Imate kakšno osnovno bolezen (npr. sladkorno bolezen, srčno popuščanje)?
  • Ali jemljete zdravila?

Prav tako vam lahko pomaga, če nekaj časa vodite dnevnik vrtoglavice. Tam si zabeležite, kdaj in v kakšni obliki ste občutili vrtoglavico. Podrobne informacije bodo zdravniku pomagale ugotoviti vzrok.

Včasih so za razjasnitev vzroka vrtoglavice potrebne tudi dodatne preiskave:

Pregled nistagmusa

Nistagmus je nenadzorovano, ritmično gibanje oči ("tresenje oči"). Služi temu, da slika, projicirana skozi očesno lečo, stalno ostane na mrežnici, torej da kompenzira gibe. Pri bolnikih z vrtoglavico pa se to gibanje oči pojavi tudi v mirovanju. Opazujemo ga lahko s posebnimi očali (Frenzelova očala).

Včasih zdravnik tudi izzove nistagmus, na primer z vrtenjem bolnika na vrtljivem stolu ali s toplim izpiranjem ušes, ki draži ravnotežni organ v notranjem ušesu.

Preskus ravnotežja

Zdravnik lahko tudi preveri bolnikov vzorec hoje glede nihanja ali narobe hoje.

Pri Unterbergerjevem testu korakanja prizadeta oseba stopa na mestu z zaprtimi očmi. Če so živčni refleksi moteni, se obrne okoli lastne osi.

Preskus sluha

V večini primerov zdravnik pregleda tudi slušne sposobnosti bolnikov z vrtoglavico, saj sluh in občutek za ravnotežje uporabljata iste živčne poti. Pogosto se pregled izvaja s pomočjo Weber testa. Zdravnik prisloni vibrirajoče glasbene vilice k pacientovi glavi in ​​ga vpraša, ali enako dobro sliši zvok na obe ušesi ali bolje na eno.

Nadaljnji pregledi

Če obstaja sum, da je za vrtoglavico odgovorno določeno stanje, lahko dodatne preiskave pomagajo pri diagnozi. Nekaj ​​primerov:

  • Schellongov test (za preverjanje krvnega obtoka) ali test z nagibno mizo (za preverjanje nastavitev krvnega tlaka v položaju s pomočjo premičnega kavča)
  • Dolgoročno merjenje krvnega tlaka
  • Računalniška tomografija (CT)
  • Slikanje z magnetno resonanco (MRI)
  • Elektroencefalografija (EEG): merjenje električne možganske aktivnosti
  • Ultrazvočni pregled (dopplerska sonografija) arterij
  • Merjenje tlaka cerebrospinalne tekočine (pritiska likvorja) med lumbalno punkcijo
  • Evocirani potenciali (EP): ciljno sprožitev bioelektrične možganske aktivnosti kot odziv na specifične dražljaje, npr. motorični evocirani potenciali (MEP) in senzorični evocirani potenciali (SEP)
  • Krvni testi
  • Ultrazvok srca
  • Elektromiografija (EMG), preiskava prevajanja dražljajev v mišice
  • Elektronevrografija (ENG), preiskava za preverjanje delovanja perifernih živcev
  • Test karotidnega tlaka za preučitev refleksa krvnega tlaka karotidne arterije

Vrtoglavica: Terapija

Terapija pozicijske vrtoglavice

Zdravnik lahko počasi vrti glavo ležečega bolnika v določene položaje, tako da majhni kamni ali kristali zapustijo loke vestibularnega organa. Ti manevri določanja položaja so poimenovani po svojih odkriteljih Epley, Sémont, Gufoni in Brandt-Daroff. Če prizadeti v fizioterapiji dodatno uri čut za ravnotežje, lahko to pospeši proces celjenja.

Terapija vestibularnega nevritisa

Glukokortikoidi ("kortizon"), kot je metilprednizolon, lahko podpirajo okrevanje vestibularnega živca. Poleg tega so koristne ciljne vaje za ravnotežje. Prav tako lahko pomagajo zagotoviti, da se simptomi, kot je omotica, kmalu izboljšajo.

Terapija Menierejeve bolezni

Več o zdravljenju Menierejeve bolezni preberite tukaj.

Zdravljenje vestibularne paroksizma

Tudi tu je vrtoglavico prednostno zdraviti z zdravili. Uporabljajo se učinkovine, kot sta karbamazepin in okskarbamazepin. Oba zmanjšujeta prerazdražljivost živcev in se uporabljata tudi proti epilepsiji. Le v nekaterih primerih se zdravniki odločijo za kirurško zdravljenje.

Terapija potovalne slabosti

Tako imenovani antivertiginoza (npr. zdravila z učinkovino dimenhidrinat) lahko zavirajo vrtoglavico in slabost. Niso pa primerni za vsakokratno vrtoglavico, prav tako niso primerni za dolgotrajno zdravljenje.

Antivertiginosa spadajo v skupino antihistaminikov (zdravil za alergije), antidopaminergikov ali antiholinergikov.

Terapija za vrtoglavico v starosti

Akutne simptome vrtoglavice pogosto uspešno blaži učinkovina dimenhidrinat. Zdravila, ki vsebujejo ginko, pa tudi učinkovino betahistin, ki naj bi zniževala nadtlak v polžu, lahko dolgoročno spodbudijo prekrvavitev in presnovno aktivnost vestibularnega organa v notranjem ušesu in tako zmanjšajo vrtoglavico.

Pri benigni položajni vrtoglavici lahko pomaga fizikalna terapija: Zgoraj opisane posebne vaje pomagajo tudi proti tej vrsti vrtoglavice v starosti.

Da bi se izognili padcem s (resnimi) poškodbami, morajo starejši bolniki z vrtoglavico uporabljati pripomočke, kot so sprehajalne palice ali hojice/rolatorji.

Terapija za fobično vrtoglavico

Antidepresivi v kombinaciji z vedenjsko terapijo lahko pomagajo v boju proti psihološko povzročenim napadom vrtoglavice.

Vrtoglavica: Kaj lahko storite sami

Poleg tega morate biti pozorni na naslednje:

  • Izogibajte se hudi telesni izčrpanosti.
  • Pijte toliko, da stabilizirate krvni tlak.
  • Jejte redno, da preprečite hipoglikemijo.
  • Get dovolj spanja.
  • Zmanjšajte stres, na primer s sprostitvenimi vajami.
  • Izogibajte se prekomernemu uživanju alkohola in nikotina.
  • Preverite krvni tlak.
  • Ne vstajajte prehitro iz sedečega ali ležečega položaja.
  • Preverite navodila za uporabo zdravil, ki jih jemljete proti vrtoglavici kot možnemu stranskemu učinku – ali o tem povprašajte svojega zdravnika ali farmacevta.
  • Bolniki s sladkorno boleznijo morajo redno preverjati raven glukoze v krvi.

Vaje za položajno vrtoglavico

Nasveti proti potovalni slabosti

Da bi preprečili slabost in vrtoglavico med potovanjem z ladjo, avtobusom ali avtomobilom, včasih zadoščajo preprosti vedenjski nasveti: Če je mogoče, glejte naravnost (v smer vožnje) in v primeru nihanj usmerite obzorje v smer vožnje. Potem se lahko organ ravnotežja sinhronizira z očesom. Potem se vam ne bo vrtelo tako hitro.

Morda boste lahko vzeli tudi zdravila proti potovalni slabosti, da preprečite vrtoglavico in slabost med potovanjem.

Preprečevanje senilne vrtoglavice

Vendar vam ni treba postati vrhunski športnik, da preprečite vrtoglavico v starosti. Vaje, ki jih zlahka izvajate doma – nekatere tudi sede – že pomagajo proti težavam z ravnotežjem v starosti. Nekaj ​​primerov:

  • Poglejte izmenično gor in dol, ne da bi premaknili glavo.
  • S pogledom sledite svinčniku in ga premikajte naprej in nazaj pred obrazom.
  • Ko sedite na stolu, se nagnite naprej, da poberete predmet s tal.
  • Glavo zaporedoma nagnite proti prsim, vratu, desni in levi rami.

Te preproste vaje lahko pomagajo preprečiti ali ublažiti vrtoglavico, ko se starate.

Pogosta vprašanja

Za odgovore na pogosta vprašanja o tej temi si oglejte našo objavo Pogosta vprašanja o vrtoglavici.