Kratek pregled
- Simptomi: Vnete rane so rdeče, otekle in boleče. Poleg tega so pogosto gnojni in slabo dišijo. V hudih primerih odmre okoliško tkivo ali pride do zastrupitve krvi, ki se med drugimi simptomi kaže z zvišano telesno temperaturo, mrzlico in hitrim pulzom.
- Opis: Okužba rane je vnetje rane, ki ga povzročijo patogeni (običajno bakterije).
- Vzroki: mikroorganizmi, kot so bakterije, redkeje virusi, glive in paraziti, vdrejo v rano in povzročijo njeno okužbo.
- Diagnoza: Pogovor z zdravnikom, telesni pregledi (npr. pregled rane, krvni test, odvzem vzorcev tkiva).
- Preventiva: Poskrbite za zadostno higieno, skrbno čistite rane in jih vzdržujte čiste, redno menjajte obloge.
Kako prepoznate okužbo rane?
V hudih primerih pride do zastrupitve krvi (sepse), pri kateri imunski sistem ne napade samo povzročiteljev bolezni. Močno je prizadeto tudi telo – do odpovedi enega ali več organov. Poleg tega je v redkih primerih možno, da povzročitelji pridejo do kosti neposredno iz vnete rane ali prek krvi in jih vnamejo (osteomielitis).
Znaki okužbe neposredno na območju rane so:
- Rana je pordela.
- Prizadeti predel kože je toplejši (pregretje).
- Okužena rana boli in je občutljiva na dotik.
- Okoliško tkivo je otrdelo.
- Iz rane teče gnoj.
- Iz rane uhaja povečan izloček rane (»jokajoča rana«).
- V območju vnete rane so prisotni občutki
Drugi znaki, ki kažejo na napredovalo ali hudo okužbo ter zastrupitev krvi (sepso), so:
- Prizadeta oseba razvije vročino in mrzlico.
- Rana se celi zelo počasi.
- Rana ima neprijeten ali gnilen vonj (vonj po gnitju).
- Na dnu rane nastanejo žepi in votline.
- Nastanejo abscesi (votline, napolnjene z gnojem).
- Rana se obarva (npr. zelenkasta barva kaže na okužbo s Pseudomonasom).
- Bolečina postane hujša.
- Funkcija prizadetega uda je oslabljena.
- Srčni utrip je povečan.
- Dihanje se pospeši.
Kaj lahko storimo za okuženo rano?
Nega ran
Pri močno izcejajočih se ranah zdravnik opravi tudi drenažo rane. To vključuje odvajanje tekočine iz rane navzven s pomočjo plastične cevke, ki se vstavi v rano.
Zdravnik nato rano preveže s sterilnim obveznim materialom (npr. obloge za rane, povoji iz gaze, obkladki). To je treba spreminjati vsak dan, če je mogoče.
Pri vsaki rani je pomembno, da je čista in zaščitena pred kontaminacijo!
Antibiotiki
Če okužba rane prodre v globlje plasti tkiva, vname velike površine ali obstaja nevarnost zastrupitve krvi, zdravnik nemudoma aplicira antibiotike. Ciljno usmerjeno zdravljenje z antibiotiki je tu bistvenega pomena za preprečevanje resnih, včasih življenjsko nevarnih zapletov (npr. odpoved organa).
Med operacijo ni nenavadno, da zdravnik predpiše antibiotike za preprečevanje okužb pred, med ali po operaciji.
Če ste alergični na določen antibiotik, o tem obvezno obvestite svojega zdravnika!
Pasivno cepljenje proti tetanusu
Domača sredstva
Nekatera domača zdravila naj bi pomagala tudi pri celjenju ran. Pozitivno na celjenje naj bi imela na primer mazila iz ehinaceje, kamilice, šentjanževke ali ognjiča, ki jih na tanko nanesemo na robove rane.
Olje iz jeter polenovke lahko nanesete na opeklinske rane, kar naj bi zmanjšalo brazgotine. Nego in celjenje ran pa mora vedno spremljati zdravnik.
Druga zeliščna zdravila za okužene rane so: balonova trta, propolis, žajbelj, hmelj, arnika in preslica.
Domača zdravila imajo svoje omejitve. Če simptomi trajajo dlje časa, se ne izboljšajo ali celo poslabšajo, se vedno posvetujte z zdravnikom.
Kaj je okužba rane?
Kaj sproži okužbo rane?
Najpogostejši vzrok okužbe rane je vdor bakterij v rano. To povzroči vnetje. Poleg tega v nekaterih primerih virusi, glive ali paraziti sprožijo okužbo rane. V večini primerov se patogeni prenašajo s stikom ali okužbo z brisom (npr. ko pride rana v stik z okuženimi površinami, kot so kljuke na vratih, računalniške tipkovnice ali straniščne školjke).
Kontaminirane rane
Če onesnažena voda pride v odprte rane, to spodbuja tudi okužbe ran, ki jih povzročajo bakterije, kot je bakterija Vibrio vulnificus. Pojavlja se na primer ob rečnih ustjih ali v somornici in sproži hitra kožna vnetja, ki lahko vodijo celo do zastrupitve krvi.
Odmrlo tkivo, kopičenje starejše krvi ali tkivne tekočine ter tujki v rani spodbujajo razmnoževanje mikroorganizmov in s tem okužbe.
Do okužbe ran pride tudi po operaciji (pooperativna ali kirurška okužba rane). Okužbe pooperativne rane se običajno pojavijo nekaj dni po operaciji, možne pa so tudi več tednov po posegu.
Okužbe po operacijah so včasih resne, saj jih nemalokrat povzročijo bolnišnične klice, ki so neobčutljive (odporne) na določene antibiotike (npr. na meticilin odporni Staphylococcus aureus ali krajše MRSA). Zato se ne odzivajo ali se komaj odzivajo na zdravljenje z določenimi antibiotiki.
Ugrizne rane in opekline
Če ste bili cepljeni proti tetanusu pred več kot desetimi leti, morate hitro poskrbeti za obnovitveno cepljenje!
Kako pride do okužbe rane?
Okužbe ran, ki jih povzročajo bakterije, lahko razdelimo na naslednje oblike:
Okužba piogene rane
Piogeno okužbo rane pogosto povzročajo koki, skupina sferičnih bakterij (nekatere vrste stafilokokov in streptokokov). V rani se pogosto tvori gnoj. Drugi povzročitelji piogenih okužb ran so Pseudomonas aeruginosa, Escherichia coli, Enterococcus, Proteus in Klebsiella.
Gnila okužba rane
Anaerobna okužba rane
Anaerobna okužba rane se razvije zaradi bakterij, ki (tudi) nastajajo brez kisika (npr. Escherichia coli, Bacteroides fragilis, anaerobni koki, Fusobacteria). Ti običajno vodijo do smrdljivih abscesov, ki se obilno gnojijo. Če se ne zdravi, vnetje napreduje.
Bakterijska toksična okužba rane
Specifična okužba rane
Kako zdravnik postavi diagnozo?
Pri sumu na okužbo rane je prvi kontakt splošni zdravnik. Pregleda rano in jo oskrbi sam, prizadetega napoti k specialistu (npr. dermatologu) ali poskrbi za neposredni sprejem v bolnišnico (npr. pri sumu na zastrupitev krvi).
Na začetku diagnoze zdravnik najprej opravi natančen razgovor (anamnezo), ki mu sledi telesni pregled.
Anamneza
Zdravniški pregled
Zdravnik nato pregleda rano in jo po potrebi natančno pretipa. S palpacijo preveri, ali je podležeče tkivo otrdelo, segreto ali oteklo, če je treba.
Preiskava krvi daje zdravniku dodatne dokaze o okužbi rane prek značilno spremenjenih krvnih vrednosti, npr.
- povečanje belih krvnih celic v krvi (levkocitoza)
- Povečanje vrednosti nespecifičnega vnetja (C-reaktivni protein), po kateri zdravnik oceni resnost okužbe
- Povečana hitrost sedimentacije eritrocitov (na kratko ESR, označuje vnetje)
Za odkrivanje širjenja vnetja in kopičenja gnoja zdravnik včasih uporablja slikovne tehnike, kot so ultrazvočni pregled (sonografija), rentgenski pregled ali slikanje z magnetno resonanco (MRI).
Kdaj k zdravniku?
Če se rane po nekaj dneh ne zacelijo same od sebe ali če se simptomi celo poslabšajo, morate takoj obiskati zdravnika. V primeru povišane telesne temperature, mrzlice, slabosti ali težkega dihanja ne odlašajte in takoj obiščite svojega družinskega zdravnika.
Močno umazane rane ali rane z zagozdenimi tujki mora oskrbeti tudi zdravnik. Pri ljudeh s kroničnimi boleznimi, kot je diabetes mellitus, se rane celijo počasneje. V tem primeru je vloga zdravnika pri oskrbi rane še toliko bolj pomembna.
Koliko časa traja, da se okužena rana zaceli?
Če je rana rahlo vneta in ostane, se telo samo bori z okužbo. Rana se nato počasi, a vztrajno celi, če je rana dobro oskrbljena. Pri močno onesnaženih ranah, ki niso ustrezno oskrbljene, se lahko vnetje poslabša.
Če se okužba širi po telesu in je še naprej ne zdravimo, obstaja v najslabšem primeru nevarnost smrtno nevarne zastrupitve krvi.
Okužbe ran upočasnijo celjenje in so sprožilci življenjsko nevarnih zapletov, kot je zastrupitev krvi. Zato je pomembno, da okužbe zgodaj prepoznamo in zdravimo.
Kako lahko preprečite okužbo rane?
Tukaj je tisto, kar lahko storite sami, da preprečite okužbo rane:
- Pred zdravljenjem rane si temeljito umijte ali razkužite roke!
- Če je rana umazana, jo sperite s hladno, čisto tekočo vodo.
- Nato rano razkužite z antiseptično raztopino, antiseptično kremo ali antiseptičnim pršilom.
- Da bi preprečili vstop mikrobov in bakterij v rano, rano obložite s sterilnim obveznim materialom. Pazite, da rane ne zalepite (npr. z mavcem).
- Oblogo redno menjajte (vsak dan do dva).
