Pričakovana življenjska doba pljučnega raka: statistika
Pljučni rak je redko ozdravljiv: pogosto ga odkrijejo šele, ko je že močno napredoval. Ozdravitev takrat običajno ni več mogoča. Zato je pljučni rak najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri moških in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri ženskah.
Naslednja tabela povzema najpomembnejše statistične podatke o pljučnem raku v Evropi za leto 2020: Število novih primerov, smrti in stopnje preživetja (Vir: Globocan 2020):
|
Pljučni rak 2020 |
Moški |
Ženske |
|
Novi primeri |
315.054 |
162.480 |
|
Smrti |
260.019 |
124.157 |
|
relativno 5-letno preživetje |
15% |
21% |
Število starostno standardiziranih novih primerov in smrti zaradi pljučnega raka se pri spolih razvija v nasprotnih smereh: od konca 1990. let se zmanjšuje pri moških, medtem ko vztrajno narašča pri ženskah.
Razlikujemo med absolutno in relativno stopnjo preživetja: v primeru absolutne stopnje preživetja se štejejo vse smrti v opazovani skupini bolnikov, vključno s tistimi zaradi drugih vzrokov. Če na primer bolnik s pljučnim rakom umre zaradi nenadnega srčnega infarkta, je to še vedno vključeno v izračun absolutne stopnje preživetja.
Po drugi strani pa relativna stopnja preživetja upošteva le tiste smrti v skupini bolnikov, ki jih je dejansko mogoče pripisati preiskovani bolezni (kot je pljučni rak). Relativne stopnje preživetja tako omogočajo natančnejšo izjavo o pričakovani življenjski dobi pri pljučnem raku:
Pet let po diagnozi pljučnega raka je živih še 15 odstotkov bolnikov in 21 odstotkov bolnic. Enako velja za pljučni rak glede 10-letnega relativnega preživetja: pričakovana življenjska doba pri ženskah je nekoliko daljša kot pri moških. Na splošno ima pljučni rak slabo prognozo.
Od česa je odvisna pričakovana življenjska doba pri pljučnem raku?
Po drugi strani pa vrsta bronhialnega karcinoma vpliva tudi na pričakovano življenjsko dobo: pljučnega raka delimo v dve veliki skupini – drobnocelični pljučni rak (SCLC) in nedrobnocelični pljučni rak (NSCLC). Različno napredujejo in imajo tudi različne stopnje ozdravitve.
Drobnocelični pljučni rak: pričakovana življenjska doba
Drobnocelični pljučni rak (SCLC) je redkejši od nedrobnoceličnega tipa, a bolj agresiven: povprečni čas preživetja brez terapije je krajši od treh mesecev – kar pomeni, da bolniki, ki niso zdravljeni, v povprečju umrejo manj kot tri mesece po diagnozi.
Razlog za slabe obete pri SCLC: Majhne rakave celice se lahko delijo zelo hitro, zato lahko tumor hitro raste. Poleg tega tvori hčerinske tumorje (metastaze) v drugih delih telesa prej kot nedrobnocelični pljučni rak. Pričakovana življenjska doba in možnosti za ozdravitev so zato pri tej obliki bronhialnega karcinoma na splošno nižje.
Pri večini bolnikov se je drobnocelični pljučni rak do odkritja že preveč razširil po telesu. Do takrat operacija običajno ni več priporočljiva ali mogoča. Najpomembnejša metoda zdravljenja je kemoterapija (pogosto v kombinaciji z radioterapijo):
V večini primerov se drobnocelični bronhialni karcinom na začetku dobro odzove na to zdravljenje. Zdravila namreč še posebej delujejo na hitro rastoče celice, torej tudi na celice te oblike pljučnega raka. Preživetje in pričakovana življenjska doba se lahko pri mnogih bolnikih zaradi zdravljenja nekoliko izboljšata. V večini primerov pa se rast tumorja le začasno upočasni. Čez nekaj časa se rakave celice skoraj vedno znova nenadzorovano razširijo.
S pravilnim zdravljenjem se lahko mediana preživetja pri drobnoceličnem pljučnem raku podaljša – na osem do dvanajst mesecev ob prisotnosti metastaz v bolj oddaljenih delih telesa (oddaljene metastaze) in na 14 do 20 mesecev, če ni metastaz. oddaljene metastaze.
Nedrobnocelični bronhialni karcinom: pričakovana življenjska doba
Nedrobnocelični bronhialni karcinomi rastejo počasneje kot drobnocelični. Hčerinski tumorji (metastaze) v drugih delih telesa nastanejo le v napredovalih fazah raka. Zato so pričakovana življenjska doba in možnosti za ozdravitev na splošno boljše pri nedrobnoceličnem pljučnem raku kot pri drobnoceličnem raku.
Če je mogoče, se tumor popolnoma odstrani s kirurškim posegom. Temu včasih sledi radioterapija in/ali kemoterapija. Če operacija ni mogoča (na primer zaradi lokacije ali velikosti tumorja), bolniki običajno prejmejo obsevanje in/ali kemoterapijo. Če tumorja prej zaradi svoje velikosti ni bilo mogoče operirati, se je morda pozneje zmanjšal do te mere, da ga je mogoče operirati. Pri napredovalem nedrobnoceličnem pljučnem raku včasih pridejo v poštev tudi druge terapije (npr. ciljno zdravljenje s protitelesi).
Drugi vplivni dejavniki
Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na pričakovano življenjsko dobo bolnikov s pljučnim rakom. Sem sodijo na primer bolnikovo splošno zdravstveno stanje, uživanje tobaka in morebitne spremljajoče bolezni (kot so visok krvni tlak, bolezni srca, sladkorna bolezen). Zgornja tabela tudi kaže, da ima pljučni rak pri ženskah nekoliko boljšo prognozo kot pri moških.
Ali je pljučni rak ozdravljiv?
Načeloma je pljučni rak ozdravljiv – vendar le, če je mogoče popolnoma odstraniti ali uničiti vse rakave celice. To je običajno mogoče le s kirurškim posegom in morda s kemoterapijo in/ali obsevanjem. Samo kemoterapija ali obsevanje le redko uspe trajno pozdraviti pljučnega raka.
Ali lahko bolniki podaljšajo pričakovano življenjsko dobo?
Kdor odkrije morebitne znake pljučnega raka, naj nemudoma obišče zdravnika. Prej ko se postavi diagnoza in začne zdravljenje, večja je pričakovana življenjska doba in možnosti za ozdravitev pljučnega raka. To pomeni, da morate obiskati zdravnika tudi, če imate nespecifične in domnevno nenevarne simptome, kot so kašelj, rahlo povišana telesna temperatura in utrujenost. Zlasti težki kadilci bi morali biti pozorni na takšne težave in jih čim prej zdravniško pojasniti.
Poleg tega se morajo bolniki s pljučnim rakom prehranjevati uravnoteženo in zdravo. To krepi splošno zdravstveno stanje in podpira proces celjenja. Enako velja za redno vadbo in šport. Telesno aktivni si izboljšajo tudi kakovost življenja in počutje.
Strokovnjaki imajo posebej pomemben nasvet za kadilce: Nehajte kaditi! Nekateri bolniki si lahko mislijo: "Zdaj je tako ali tako prepozno - pljučnega raka že imam!". Vendar pa lahko pričakovano življenjsko dobo in možnosti za ozdravitev podaljšate s prenehanjem kajenja.
