Sladkorna bolezen tipa 3: oblike in vzroki

Kaj je diabetes tipa 3?

Izraz sladkorna bolezen tipa 3 se nanaša na »druge posebne vrste sladkorne bolezni« in vključuje več posebnih oblik sladkorne bolezni. Vse so veliko redkejše od dveh glavnih oblik, sladkorne bolezni tipa 1 in sladkorne bolezni tipa 2. Sladkorna bolezen tipa 3 vključuje naslednje podskupine:

  • Sladkorna bolezen tipa 3a: povzročajo jo genetske okvare beta celic, ki proizvajajo insulin; imenovan tudi MODY
  • Sladkorna bolezen tipa 3b: povzročajo jo genetske okvare v delovanju insulina
  • Sladkorna bolezen tipa 3d: Vzrok za bolezni/motnje endokrinega sistema
  • Sladkorna bolezen tipa 3e: povzročajo jo kemikalije ali zdravila
  • Sladkorna bolezen tipa 3f: povzročajo jo virusi
  • Sladkorna bolezen tipa 3g: povzročajo jo avtoimunske bolezni
  • Sladkorna bolezen tipa 3h: povzročajo genetski sindromi

Kakšna je pričakovana življenjska doba s sladkorno boleznijo tipa 3?

Če je sladkorna bolezen genetska ali jo povzročajo druge bolezni, so običajno spremljajoče bolezni tiste, ki določajo potek sladkorne bolezni.

Prognoza z MODY

Pri MODY1 je situacija precej drugačna: Ta oblika sladkorne bolezni tipa 3 je vse hujša in pogosto povzroča sekundarne bolezni. Pri tem je treba povišane vrednosti glukoze v krvi znižati s peroralnimi antidiabetiki (sulfonilsečnine). Nekateri bolniki z MODY potrebujejo insulin v starejši starosti.

Druge različice MODY so izjemno redke.

Bolniki z MODY so pogosto na začetku razvrščeni kot sladkorni bolniki tipa 1. Če imajo močno prekomerno telesno težo (kar je redko), jim včasih napačno postavijo diagnozo sladkorne bolezni tipa 2.

Kakšni so simptomi sladkorne bolezni tipa 3?

Sladkorna bolezen tipa 3a (MODY)

Mutacije vodijo do nenormalnega razvoja trebušne slinavke ali celic otočkov (ki jim pripadajo celice beta) ali do motenj v izločanju insulina. Pri vseh se – kot pri vsaki obliki sladkorne bolezni – pojavi patološko povišana raven glukoze v krvi (hiperglikemija).

Simptomi ustrezajo tipičnim znakom sladkorne bolezni in so med drugim značilni:

  • huda žeja (polidipsija)
  • Povečano uriniranje (poliurija)
  • Srbenje (pruritus)
  • Nejasna izguba teže
  • Šibkost v zmogljivosti in zbranost
  • Utrujenost
  • omotica

Sladkorna bolezen tipa 3b

Ta oblika sladkorne bolezni tipa 3 temelji na genetskih okvarah delovanja insulina. Razlikujejo se različne različice:

Acanthosis nigricans ni značilen za to obliko sladkorne bolezni tipa 3. Namesto tega se pojavlja pri številnih drugih boleznih, na primer pri raku želodca.

Pri lipatrofični sladkorni bolezni (Lawrenceov sindrom) je insulinska rezistenca zelo izrazita. Poleg tega prizadeti postopoma izgubljajo telesno maščobo – izgubijo veliko telesne teže. To označuje izraz lipatrofija (= izguba podkožnega maščobnega tkiva).

Sladkorna bolezen tipa 3c

  • Kronično vnetje trebušne slinavke (kronični pankreatitis): vpliva tako na izločanje prebavnih encimov (eksokrina funkcija trebušne slinavke) kot tudi na izločanje insulina, glukagona in drugih hormonov trebušne slinavke (endokrino delovanje). Glavni vzrok je kronično uživanje alkohola.
  • Poškodbe trebušne slinavke (kot so nesreče)
  • Kirurška odstranitev trebušne slinavke (v celoti ali po delih), na primer zaradi tumorja
  • Cistična fibroza: neozdravljiva dedna bolezen. Približno 30 odstotkov bolnikov razvije tudi sladkorno bolezen tipa 3, ker v trebušni slinavki nastajajo viskozni izločki. Zamaši izločevalne kanale in poškoduje celice, ki proizvajajo insulin in druge hormone trebušne slinavke. Zdravljenje z insulinom je zato vedno potrebno.

Sladkorna bolezen tipa 3d

Sladkorna bolezen tipa 3 se včasih pojavi v povezavi z drugimi hormonskimi (endokrinimi) boleznimi in motnjami. Nato so združeni pod izrazom sladkorna bolezen tipa 3d. Sprožilne hormonske bolezni vključujejo:

  • Cushingova bolezen: Tu telo sprosti več hormona ACTH, kar posledično poveča sproščanje telesu lastnega kortizona. To povzroči zvišano raven sladkorja v krvi. Druge posledice presežka ACTH vključujejo debelost trupa, osteoporozo in visok krvni tlak.
  • Somatostatinoma: Maligni tumor trebušne slinavke ali dvanajstnika, ki proizvaja povečane količine hormona somatostatina. To med drugim zavira proizvodnjo insulina. Posledično krvnega sladkorja ni več mogoče dovolj znižati.
  • Feokromocitom: Običajno benigni tumor medule nadledvične žleze. Na primer, spodbuja nastajanje nove glukoze (glukoneogenezo) do te mere, da se raven glukoze v krvi nenormalno dvigne.
  • Hipertiroidizem: Hipertiroidizem včasih tudi zmanjša raven glukoze v krvi.

Sladkorna bolezen tipa 3e

Različne kemikalije in (redko) zdravila povzročajo sladkorno bolezen tipa 3e. Ti vključujejo na primer:

  • Pirinuron: strup za glodavce (rodenticid) in sestavina strupa za podgane Vacor (bil je na trgu samo v ZDA in zdaj ni več odobren)
  • Pentamidin: učinkovina proti praživalim; uporablja se pri zdravljenju parazitskih bolezni, kot je lišmanioza
  • Ščitnični hormoni: Za zdravljenje hipotiroidizma.
  • Tiazidni diuretiki: diuretiki, ki se uporabljajo za zdravljenje bolezni, kot sta srčno popuščanje in visok krvni tlak.
  • Fenitoin: antikonvulziv za zdravljenje epilepsije in srčnih aritmij
  • Beta-simpatomimetiki: uporabljajo se med drugimi boleznimi za zdravljenje KOPB, astme in razdražljivega mehurja
  • Diazoxide: Za zdravljenje nizkega krvnega sladkorja (hipoglikemije)
  • Nikotinska kislina: Vodotopni vitamin iz skupine B vitaminov; poslabša toleranco za glukozo (tj. zdrav odziv telesa na vnos glukoze)

Sladkorna bolezen tipa 3f

V redkih primerih nekatere virusne okužbe sprožijo sladkorno bolezen tipa 3, kot sta virus rdečk in citomegalovirus. Ogroženi so predvsem nerojeni otroci: v teh primerih bodoča mati prenaša viruse nanje. Možni virusni sprožilci sladkorne bolezni tipa 3 vključujejo:

  • Prirojena okužba s citomegalovirusom: Citomegalovirus (CMV) spada v skupino virusov herpesa in je zelo razširjen po vsem svetu. Za zdrave odrasle je običajno neškodljivo. Pri nerojenih otrocih pa lahko okužba s CMV včasih povzroči resne zdravstvene težave in predstavlja nevarnost za življenje. Med drugim otrok razvije vnetje trebušne slinavke.

Sladkorna bolezen tipa 3g

V posameznih primerih nekatere avtoimunske bolezni povzročijo sladkorno bolezen tipa 3:

  • Protitelesa proti inzulinskim receptorjem: zasedajo priklopna mesta za inzulin na površini telesnih celic. Inzulinu je onemogočeno pristajanje in zato ne zagotavlja več absorbcije krvnega sladkorja v celice.

Sladkorna bolezen tipa 3h

To vključuje oblike sladkorne bolezni tipa 3, ki se pojavljajo v povezavi z različnimi genetskimi sindromi. Tej vključujejo:

  • Trisomija 21 (Downov sindrom): prizadeti posamezniki imajo tri kopije kromosoma 21 namesto dveh.
  • Turnerjev sindrom: pri prizadetih dekletih/ženskah eden od dveh kromosomov X manjka ali je strukturno okvarjen.
  • Wolframov sindrom: nevrodegenerativna bolezen, povezana z nevrološkimi simptomi, atrofijo optičnega živca, diabetesom mellitusom tipa 1 in diabetesom insipidus. Pri slednjem gre za motnjo vodnega ravnovesja, ki ni diabetes mellitus.
  • Porfirija: dedna ali pridobljena presnovna bolezen, pri kateri je motena tvorba rdečega krvnega pigmenta (hema).
  • Friedreichova ataksija: dedna bolezen centralnega živčnega sistema, ki med drugim povzroča nevrološke izpade, malformacije okostja in sladkorno bolezen.
  • Dystrophia myotonica: dedna mišična bolezen z mišično atrofijo in šibkostjo ter drugimi težavami, kot so srčne aritmije, katarakta in diabetes mellitus.

Več o tipičnih simptomih sladkorne bolezni preberite v članku Sladkorna bolezen.