Perikarditis (vnetje srčne vrečke)

Kratek pregled

  • Opis: Pri perikarditisu je vneta zunanja vezivna plast srca. Ločimo akutni, kronični in konstruktivni perikarditis (oklepno srce) ter perimiokarditis.
  • Simptomi: Simptomi perikarditisa vključujejo zvišano telesno temperaturo, kašelj, spremenjen srčni utrip, zastajanje vode (edem) in vidno zamašene vratne žile.
  • Zdravljenje: Zdravljenje je odvisno od vzroka perikarditisa. Poleg tega so pogosto koristni telesni počitek, ibuprofen in kolhicin.
  • Potek in prognoza: Zaradi številnih možnih zapletov bolezni je perikarditis lahko smrtno nevaren.
  • Pregledi in diagnoza: Natančna, specifična anamneza je okvirna. Sledi telesni pregled, pri katerem poslušamo srce in pljuča. Poleg tega so med možnimi nadaljnjimi postopki krvne preiskave, EKG (elektrokardiogram), srčni odmev (ehokardiografija), rentgen prsnega koša, MRI in perikardiocenteza.

Perikarditis: Opis

Perikarditis je vnetje ovojnice vezivnega tkiva, ki v celoti obdaja srce. Lahko ga povzročijo patogeni, kot so virusi ali bakterije, pa tudi neinfekcijske reakcije imunskega sistema.

Perikarditis je lahko usoden, če se ne zdravi pravilno in pravočasno.

Zgradba in funkcija perikarda

Osrčnik je sestavljen iz čvrstega, komaj raztegljivega vezivnega tkiva. Drži srce na mestu. Poleg tega perikard ščiti občutljivo srčno mišico in njene krvne žile. Med perikardom in srčno mišico kroži približno 20 do 50 ml tekočine. To zmanjša trenje z vsakim srčnim utripom.

Akutni perikarditis

Okužbe, pa tudi druge bolezni, na primer revmatskega tipa, lahko sprožijo akutni perikarditis. Poleg tega je perikarditis lahko tudi posledica srčnega infarkta. V tem primeru odmrli deli srčne mišice povzročijo vnetno reakcijo. Lahko se pojavi nekaj dni po srčnem infarktu, ko se vnetje razširi na sosednji osrčnik (zgodnji perikarditis, perikarditis epistenokardij). Redkeje se perikard vname tedne po miokardnem infarktu (Dresslerjev sindrom, pozni perikarditis).

Če med vnetjem nastanejo belo-rumenkaste fibrinske obloge (podobno odrgnini, ko se zapre), govorimo o fibrinoznem akutnem perikarditisu.

V nekaterih primerih je perikarditis krvav, na primer kot posledica operacije srca, po srčnem infarktu ali v primeru tuberkuloze. Tumorji ali metastaze, ki rastejo v perikard, lahko povzročijo tudi krvavo vnetje.

Kronični perikarditis

Kronični perikarditis se pogosto razvije, ko se akutni perikarditis ne pozdravi popolnoma (kljub zdravljenju) in še naprej izbruhne. Kako dolgo je bolnik bolan s perikarditisom, je seveda odvisno od individualnih razlik. Vendar se običajno pozdravi v enem do treh tednih. V tem primeru ne gre za kronično obliko.

Če po drugi strani perikarditis traja več kot tri mesece, se imenuje kronični perikarditis. Lahko se razvije tudi brez akutne anamneze. Na primer, tuberkuloza, revmatske bolezni, nekatera zdravila ali celo medicinsko sevanje (na primer v primeru pljučnega tumorja) lahko povzročijo kronični perikarditis.

Oklepno srce (konstriktivni perikarditis)

perimiokarditis

Ker se osrčnik nahaja blizu srčne mišice, sta včasih obe strukturi vneti hkrati. V medicini se to imenuje perimiokarditis. Razlikovati perikarditis (vnetje osrčnika) od perimiokarditisa (vnetje srčne mišice) ni tako preprosto. Vendar to ni obvezno, saj se zdravljenje pogosto ne spremeni. Vendar se to potem opravi v bolnišnici, saj je tveganje za zaplete povečano.

Perikarditis: simptomi

Tipični simptomi akutnega perikarditisa so bolečina za prsnico (retrosternalna bolečina) ali v celotnem prsnem košu. Bolečina lahko seva tudi v vrat, hrbet ali levo roko in se poslabša pri vdihu, kašljanju, požiranju ali spremembi položaja. Ljudje z akutnim perikarditisom imajo pogosto tudi vročino.

V nekaterih primerih se srčni utrip pospeši (tahikardija). Pri perikarditisu se pojavijo tudi srčne aritmije in občutek zastoja srca. Odvisno od resnosti stanja se lahko pojavi zasoplost in tiščanje v prsih. Podobni simptomi se lahko pojavijo tudi pri pljučnici s plevritisom, kolapsu pljuč (pnevmotoraksu) ali zlasti pri akutnem miokardnem infarktu.

Vzrok za akutno bolečino v prsnem košu morate vedno takoj razjasniti!

Pri perikarditisu, ki je od začetka kroničen, se simptomi običajno razvijajo postopoma. Zato pogosto ostane dolgo časa neopažena. Poleg splošnih simptomov vnetja, kot sta otopelost in zmanjšana zmogljivost, se lahko pojavijo tudi simptomi srčnega popuščanja, ko napreduje brazgotinjenje in zadebelitev osrčnika:

  • Pospešeno bitje srca in nižji utrip
  • Zasoplost med fizičnim naporom (kasneje tudi v mirovanju)
  • kašelj
  • zamašene (vidno štrleče) vratne žile
  • Zadrževanje vode (edem)
  • »Paradoksni utrip« (pulsus paradoxus = padec sistoličnega, tj. zgornjega krvnega tlaka pri vdihu za več kot 10 mmHg)

Zaplet tamponade perikarda

Tamponada osrčnika je življenjsko nevaren zaplet perikarditisa. Pojavi se, ko se v perikardu hitro nabere velika količina krvi, gnoja in/ali vnetne tekočine. Ker osrčnika ni mogoče razširiti, izliv zoži srčno mišico in srčne votline se ne morejo pravilno razširiti.

Posledično se v pljuča (iz desnega prekata) ali v sistemski obtok (iz levega prekata) črpa manj krvi. Krvni tlak pade, srce pa bije. Poleg tega se kri vrne nazaj v vene, kar je mogoče videti na izrazitih vratnih venah.

Oboleli težko dihajo, nenadoma so bledi in se potijo. Kroženje se lahko sesuje. Tamponada perikarda je akutno življenjsko nevarna in jo je treba takoj zdraviti.

Perikarditis: simptomi pri ženskah med nosečnostjo.

Simptomi perikarditisa se pri moških in ženskah ne razlikujejo. Posebnosti se pri ženskah pojavljajo predvsem med nosečnostjo.

Srce je med nosečnostjo izpostavljeno večjemu stresu. Konec koncev naj bi zdaj prevažal kri za najmanj dve osebi. V zadnjem trimesečju nosečnosti zato pogosto najdemo tako imenovani hidroperikard. Hidroperikard je majhen izliv, ki se pojavi pri približno 40 odstotkih nosečnic po šestem mesecu.

Perikarditis med nosečnostjo je tudi možnost. Vendar se zdravljenje skoraj ne razlikuje od zdravljenja nenosečih bolnic. Vendar pa se uporabljena zdravila preverjajo, ali so odobrena za uporabo med nosečnostjo. Tu lahko torej pride do odstopanj.

Pri bolnicah s ponavljajočim se ali kroničnim perikarditisom je najbolje načrtovati nosečnost tako, da pade v obdobje, ko so simptomi manj izraziti.

Perikarditis: Zdravljenje

Ker ima perikarditis različne sprožilce, odvisno od bolnika, na vprašanje, kaj storiti pri perikarditisu, ni enostavno odgovoriti. Terapija je vedno odvisna od posameznih vzrokov.

Prvi ukrep ob perikarditisu je telesni počitek za razbremenitev srca. Perikarditis se običajno zdravi ambulantno. Bolnikom ni treba ostati v bolnišnici. Nato dobijo protivnetna zdravila, na primer NSAID (nesteroidna protivnetna zdravila), kot so ibuprofen, ASK ali celo kolhicin. Protivirusna zdravila se ne uporabljajo (oz. le v posameznih primerih).

V nekaterih primerih pa določene okoliščine povečajo tveganje za zapleten potek perikarditisa. V takih primerih se bolniki zdravijo v bolnišnici. Med temi dejavniki tveganja sta na primer vročina nad 38 stopinj ali velik perikardialni izliv.

Če je znan konkreten vzrok perikarditisa, to določa nadaljnje zdravljenje (vzročna terapija):

Za bakterijske okužbe so predpisani antibiotiki. Pogosto jih dajejo kot poparek, da bolje delujejo.

Pri glivičnih okužbah se uporabljajo protiglivična sredstva, tako imenovani antimikotiki. Te se pogosto dajejo tudi kot kratke infuzije.

Če je vzrok perikarditisa odpoved ledvic, je treba kri očistiti z dializo.

Uspešnost zdravljenja spremljamo z rednimi ultrazvočnimi preiskavami srca. V primeru kroničnega perikarditisa z zadebelitvijo in brazgotinami na osrčniku (oklepno srce) je treba osrčnik (delno) odstraniti z operacijo na odprtem prsnem košu, imenovano perikardiektomija.

Ni domačih zdravil, ki bi pomagala pri perikarditisu ali lajšala simptome. Edina stvar, ki resnično pomaga, je telesni počitek.

Zdravljenje tamponade perikarda

O tamponadi osrčnika govorimo, ko se v osrčniku nabere toliko tekočine, da je prizadeto delovanje srca. Je življenjsko nevaren in ga je treba takoj zdraviti. V ta namen z iglo pod ultrazvočno kontrolo (sonografija) prebadamo osrčnik od zunaj skozi toraks in izvlečemo izlivno tekočino. Prizadeto osebo je treba nato natančno sonografsko spremljati, da se v zgodnji fazi odkrije morebitno uhajanje izlivne tekočine ali krvi.

Perikarditis: potek in prognoza

Perikarditis je resna bolezen. Lahko se razširi na srčno mišico (perimiokarditis) ali celotno srce (panikarditis). Izliv (serozna tekočina, gnoj ali kri), ki se včasih razvije, lahko nevarno skrči srčno mišico. Če perikarditis zgodaj prepoznamo ter zdravimo vzroke in posledice, se lahko pozdravi brez posledic. Če perikarditisa ne zdravimo, je zaradi hudih zapletov (oklepno srce in tamponada osrčnika) življenjsko nevarno stanje.

Perikarditis: preiskave in diagnoza

Ob sumu na perikarditis se prizadeti v večini primerov napoti v specialistično kardiološko ordinacijo. Kardiolog najprej vpraša o anamnezi:

  • Kako dolgo so simptomi prisotni?
  • Ali so se simptomi okrepili ali so se pojavili novi?
  • Se počutite manj sposobni obvladati fizično obremenitev?
  • Ali imate vročino – in če da, od kdaj?
  • Ste imeli v preteklih tednih kakšno okužbo – predvsem dihalnih poti?
  • Ali se vaša bolečina v prsih spremeni, ko dihate ali ležite?
  • Ali ste v preteklosti imeli težave ali bolezni srca?
  • Ali imate znano revmo ali drugo bolezen imunskega sistema?
  • Katera zdravila jemljete?

Odvzame se vzorec krvi, da se poiščejo značilni označevalci vnetja ali okužbe. Zato so pri sumu na perikarditis zanimive naslednje krvne vrednosti:

  • Pospešena sedimentacija eritrocitov
  • Povečana vrednost CRP
  • Povečanje belih krvničk (levkocitoza pri bakterijah ali glivah, limfocitoza pri virusih)
  • Odkrivanje bakterij v hemokulturi
  • Povišane vrednosti srčnih encimov (CK-MB, troponin T)
  • Povišani tako imenovani revmatoidni faktorji

Različni instrumentalni pregledi nato potrdijo domnevno diagnozo perikarditisa:

  • EKG: Pri perikarditisu EKG kaže nenormalno dvig veznice ST, ploske ali negativne valove T ali, v primeru perikardialnega izliva, splošno zmanjšan utrip (nizka napetost). Tako lahko na EKG odkrijemo perikarditis.
  • Ehokardiografija ("ultrazvok srca") za odkrivanje izliva.
  • Rentgenski pregled prsnega koša (»rentgenski toraks«, kaže le velike izlive zaradi povečane srčne sence)
  • Slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali računalniška tomografija (CT) za prikaz perikardialne stene in morebitnega obstoječega izliva
  • Perikardiocenteza (če je prisoten izliv) za razbremenitev srca, oceno njegovega stanja in poskus odkrivanja patogena

Perikarditis: vzroki in dejavniki tveganja

Vendar pa lahko tudi druga stanja ali zdravljenja povzročijo perikarditis. Tej vključujejo:

  • Odpoved ledvic s povišano koncentracijo sečne kisline v krvi.
  • Avtoimunske bolezni in revmatske bolezni
  • Presnovne motnje (hipotiroidizem ali hiperholesterolemija)
  • Posledice srčnega napada
  • Operacije srca (postkardiotomski sindrom)
  • Tumorske bolezni
  • Radiacijsko zdravljenje

Perikarditis, ki ga povzroča stres, v vsakdanji medicini ne pozna. Vendar pa lahko stres poveča tveganje za srčni infarkt. To se pri nekaterih bolnikih nato razvije v perikarditis. V takem primeru je perikarditis torej le sekundarni – vendar ne neposredno – stres in psihični pritisk.