Biliopankreatična preusmeritev: proces in tveganja

Kaj je biliopankreasna preusmeritev?

Izraz "biliopankreatična preusmeritev" se nanaša na dejstvo, da se prebavni izločki žolča (bilis) in trebušne slinavke ne dovajajo živilski kaši vse do spodnjega dela tankega črevesa. Zaradi tega je razgradnja hranil ovirana in se iz tankega črevesa v kri absorbirajo le v bistveno manjših količinah.

Kaj se zgodi kot posledica biliopankreatične preusmeritve?

Vendar se zaradi biliopankreatične preusmeritve vnašajo le veliko nižje v tanko črevo. Šele od tu se mešajo živilska kaša in prebavni sokovi. To pomeni, da je za razgradnjo in absorpcijo hrane na voljo le kratek odsek črevesja in bistveno manj časa – velik delež hranilnih snovi torej migrira neprebavljenih v debelo črevo in se izloči z blatom.

Kirurški poseg za biliopankreatično preusmeritev.

Priprava na biliopankreatično preusmeritev.

Postopek delovanja

Biliopankreasna preusmeritev poteka v več kirurških korakih. V splošni anesteziji kirurg skozi več kožnih rezov v trebušno votlino vstavi instrumente in kamero s svetlobnim virom. Med operacijo se v trebušno votlino vnese tudi plinasti ogljikov dioksid, tako da se trebušna stena nekoliko dvigne od organov in ima kirurg boljšo preglednost in več prostora v trebušni votlini.

Nato kirurg prereže tanko črevo približno 2.5 metra pred začetkom debelega črevesa. Spodnji del se zdaj potegne navzgor in prišije neposredno na želodčno vrečko ali cevasti želodec. Zgornji del tankega črevesa nima več povezave z želodcem in bo v prihodnosti služil samo za transport prebavnih izločkov žolča in trebušne slinavke. Zdaj je speljan v tanko črevo približno 50 centimetrov nad debelim črevesom in zašit.

Trajanje operacije, bivanje v bolnišnici in nezmožnost za delo.

Biliopankreasna diverzija traja približno dve do tri ure in se vedno izvaja v splošni anesteziji. Operacija običajno zahteva približno osem dni bivanja v bolnišnici – enega za pripravo in sedem za natančno zdravniško opazovanje po operaciji. V povprečju je možno nadaljevanje poklicnih dejavnosti približno tri tedne po operaciji, če potek ni zapleten.

Biliopankreasna diverzija je postopek za ljudi z debelostjo in indeksom telesne mase (ITM) ≥ 40 kg/m² (stopnja debelosti III). Če presnovne bolezni, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak ali sindrom apneje v spanju, že obstajajo zaradi prekomerne teže, je lahko biliopankreatična preusmeritev koristna pri BMI 35 kg/m².

Pri ljudeh z izrazito debelostjo (ITM > 50 kg/m²) je operacija včasih razdeljena tudi na dve operaciji: Najprej se ustvari samo cevasti želodec. To je namenjeno zmanjšanju teže in s tem kirurškega tveganja za drugo operacijo (dejanska biliopankreasna preusmeritev).

Za koga biliopankreatična diverzija ni primerna?

Učinkovitost biliopankreatične diverzije

Prednosti biliopankreatične diverzije v primerjavi z drugimi postopki

Slabosti in stranski učinki postopka

Biliopankreasna delitev je kirurško zahteven poseg. V primerjavi z operacijo tubularnega želodca zahteva veliko več rezov in šivov. Motnje v prebavnem sistemu so zelo izrazite in po uspešnem hujšanju niso povsem reverzibilne. Zato se je treba pred posegom seznaniti z možnimi stranskimi učinki. Kako hude so v posameznih primerih, se razlikuje od osebe do osebe:

Zato je potrebno redno dajanje vitamina B-12 v mišico ali v kri preko vene vse življenje. Na voljo so tudi pripravki vitamina B-12, ki se absorbirajo neposredno skozi ustno sluznico (sublingvalna aplikacija), vendar je njihova učinkovitost vprašljiva. Zakaj lahko pride do pomanjkanja vitamina D po biliopankreatični preusmeritvi, še ni z gotovostjo pojasnjeno.

Dumping sindrom: Izraz dumping sindrom se uporablja za opis kombinacije več simptomov, ki so lahko posledica hitrega praznjenja le rahlo prebavljene hrane iz preostalega dela želodca v tanko črevo. Ker želodčna vrata manjkajo, prehaja zgoščena živilska kaša neposredno v tanko črevo. Tam po fizikalnih zakonitostih (osmoza) potegne vodo iz okoliškega tkiva in krvnih žil v črevo.

Dumping sindrom se pojavi predvsem po zaužitju osmotsko zelo aktivne (hiperosmolarne) hrane, na primer sladkih pijač ali po mastnih obrokih. Damping sindrom preprečuje PBD-DS (glej zgoraj). Pri tej varianti biliopankreasne preusmeritve je želodčni portal ohranjen.

Biliopankreatična diverzija: tveganja in zapleti

Biliopankreasna preusmeritev nosi več splošnih in posebnih kirurških tveganj. Tej vključujejo:

  • tveganje splošne anestezije
  • Tromboza globokih ven nog s tveganjem za pljučno embolijo
  • Okužbe na področju zunanjih in šivov ran
  • Puščanje organskih šivov v želodčni vrečki/tubularnem želodcu ali tankem črevesu (nezadostnost šiva) s tveganjem peritonitisa

Dieta po operaciji

Po biliopankreatični preusmeritvi je potrebna osnovna sprememba prehrane, da se izognemo prebavnim težavam. Poleg tega manjša kot je maščobna in kalorična dieta po operaciji, bolj izrazita bo izguba teže. Vse življenje po biliopankreatični diverziji je treba upoštevati naslednja pravila prehrane:

  • Obroki morajo vsebovati le majhne porcije (zmanjšana velikost želodca).
  • Izogibati se je treba sladki hrani ali pijači ter mesu z zelo dolgimi vlakninami
  • Prehranska dopolnila (zlasti vitamin D, vitamin B12) je treba jemati vse življenje

Tudi zdravila se včasih absorbirajo drugače ali v manjših količinah učinkovin. Biliopankreasna preusmeritev lahko zato zahteva prilagoditev časa in odmerka zdravil.