Mnogi se sprašujejo, kakšna je razlika med demenco in Alzheimerjevo boleznijo – če predpostavljamo, da gre za dve različni bolezni. Vendar je Alzheimerjeva bolezen pravzaprav oblika demence, tako kot na primer vaskularna demenca in demenca z Lewyjevimi telesci. Vprašanje bi torej pravzaprav moralo biti, v čem se alzheimerjeva in druge oblike demence razlikujejo med seboj.
Razlika: Alzheimerjeva in vaskularna demenca
Alzheimerjeva in vaskularna demenca sta dve najpogostejši obliki demence. Najpomembnejše razlike med obema se nanašajo na nastanek in napredovanje bolezni: Alzheimerjeva demenca se začne postopoma in simptomi se počasi krepijo. Vaskularna demenca pa se običajno začne nenadoma; simptomi se pogosto povečajo nenadoma, včasih pa tudi postopoma in počasi, kot pri Alzheimerjevi bolezni.
Dodatne razlike:
- Kar zadeva porazdelitev po spolu, pri Alzheimerjevi bolezni ni dokončne razlike. Nasprotno pa se vaskularna demenca pogosteje pojavlja pri moških.
- Bolniki z vaskularno demenco imajo pogosto možgansko kap, medtem ko bolniki z Alzheimerjevo boleznijo običajno nimajo.
- Paraliza in otrplost sta pogosti pri vaskularni demenci, medtem ko ju pri Alzheimerjevi demenci običajno ni.
Obe obliki demence se pogosto mešata
Razlika: Alzheimerjeva in frontotemporalna demenca
Med Alzheimerjevo demenco in frontotemporalno demenco so podobnosti in razlike. Nekaj primerov:
- Medtem ko se Alzheimerjeva bolezen običajno pojavi od 7. desetletja življenja, se frontotemporalna demenca pogosto manifestira prej (v 5. do 7. desetletju).
- V povprečju napredovanje frontotemporalne demence poteka nekoliko hitreje kot pri Alzheimerjevi bolezni.
- Alzheimerjeva bolezen redko poteka v družinah, medtem ko je frontotemporalna demenca pogosta (v približno 50 odstotkih primerov).
- Za Alzheimerjevo bolezen je značilna motnja spomina. Pri frontotemporalni demenci pa se ta razvije relativno redko. Tu so v ospredju drugi simptomi, kot sta »zanemarjenost« in pomanjkanje osebne higiene. Pri Alzheimerjevi bolezni pa osebnostne spremembe običajno postanejo jasno prepoznavne šele v pozni fazi.
- Frontotemporalno demenco zelo pogosto spremljajo zmanjšana nagnjenost, evforija/razdraženost in pomanjkanje vpogleda v bolezen. Takšni simptomi so pri Alzheimerjevi bolezni redki.
- Motnje prepoznavanja obraza, govora in jezika ter inkontinenca se običajno pojavijo pozno pri Alzheimerjevi bolezni in zgodaj pri frontotemporalni demenci.
- Že v zgodnjih fazah Alzheimerjeve demence so moteni gibi in dejanja. Frontotemporalno demenco le redko spremlja taka apraksija.
Razlika: Alzheimerjeva bolezen in demenca z Lewyjevimi telesci
Tudi Alzheimerjeva demenca in demenca z Lewyjevimi telesci sta si v marsičem podobni, zato slednja dolgo ni veljala za ločeno bolezen. Zdaj je priznana kot taka, saj obstajajo tudi razlike med Alzheimerjevo boleznijo in demenco z Lewyjevimi telesci. Najpomembnejši so
- Stanje bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo se slabša počasi in bolj ali manj vztrajno. Nasprotno pa napredovanje demence z Lewyjevimi telesci pogosto niha, zlasti v smislu budnosti.
- Okvara spomina se pojavi zgodaj pri Alzheimerjevi bolezni, vendar pogosto pozno pri demenci z Lewyjevimi telesci.
- Vizualne halucinacije, ki se pojavljajo zelo pogosto in zgodaj pri demenci z Lewyjevimi telesci, so redko zgodnji simptomi Alzheimerjeve bolezni.
- Demenca z Lewyjevimi telesci je pogosto in zgodaj povezana s simptomi Parkinsonove bolezni (zlasti okorelostjo). Pri Alzheimerjevi bolezni se takšni simptomi pojavijo šele v kasnejših fazah, če sploh. Tu so redki tudi drugi nevrološki simptomi. Ljudje z demenco z Lewyjevimi telesci pa trpijo za ponavljajočo se izgubo zavesti in motnjami spanja (vključno z dejanskim delovanjem vsebine sanj).
V praksi pa razlika med Alzheimerjevo boleznijo in demenco Lewyjevega tipa ni vedno tako jasna. Zdaj so odkrili različico Alzheimerjeve bolezni, pri kateri se v možganih ne oblikujejo le Alzheimerjevi plaki, ampak tudi Lewyjeva telesca. Simptomi se lahko nato prekrivajo.
