Kaj je Parkinsonova demenca?
Parkinsonova demenca je izraz, ki ga zdravniki uporabljajo za opis motnje demence pri ljudeh s Parkinsonovim sindromom, ki izpolnjuje določene zahteve. Ti vključujejo dejstvo, da se demenca začne postopoma in počasi napreduje. Poleg tega morata biti prizadeti vsaj dve tako imenovani kognitivni funkciji, na primer pozornost, jezik ali spomin.
Okvare morajo biti tako hude, da omejujejo vsakodnevno življenje, ne glede na motorične simptome, povezane s Parkinsonovim sindromom.
Pogostnost Parkinsonove demence
Vsi ljudje s Parkinsonovo boleznijo ne razvijejo demence. Vendar je tveganje približno šestkrat večje kot pri splošni populaciji. Strokovnjaki domnevajo, da bo med potekom bolezni približno 40 do 80 odstotkov obolelih razvilo Parkinsonovo demenco.
Kako dolgo traja končna faza Parkinsonove demence?
Vendar pa je znano, da Parkinsonova demenca poveča umrljivost: veliko obolelih umre v približno petih letih po pojavu Parkinsonove demence.
Kakšni so simptomi Parkinsonove demence?
Parkinsonova demenca se kaže z različnimi motnjami kognitivnih funkcij:
- Oslabljena pozornost: prizadeti težko opravljajo naloge, ki zahtevajo visoko stopnjo pozornosti
- Težave pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti
- Upočasnjeno razmišljanje
- Motnje prostorske orientacije in zaznavanja
- Težave pri priklicu nedavnih dogodkov ali na novo naučene vsebine
- Včasih težave pri iskanju besed in težave pri oblikovanju zapletenih stavkov
V nasprotju z Alzheimerjevo boleznijo, ki prizadene predvsem kratkoročni in dolgoročni spomin, Parkinsonova demenca prizadene predvsem pozornost in hitrost miselnih procesov. Tudi sama sposobnost učenja je ohranjena, a naučeno vsebino lahko prikličemo le z zamikom.
Parkinsonova demenca: diagnoza
Če obstaja sum na demenco, kot je Parkinsonova demenca, bo zdravnik opravil različne preiskave. Najprej pa bodo s pogovorom z obolelim in njegovimi svojci vzeli anamnezo. Zdravnik bo na primer prosil za podroben opis simptomov, kot so težave s koncentracijo. Zdravnik bo tudi vprašal, koliko časa ti simptomi obstajajo, ali obstajajo kakšne druge bolezni in katera zdravila bolnik jemlje.
Po anamnezi sledi fizični pregled. Zdravnik bo odvzel tudi vzorec krvi za laboratorijsko analizo.
Zdravnik s tako imenovanimi kratkimi kognitivnimi testi preveri, ali oseba dejansko trpi za Parkinsonovo demenco (ali drugo demenco). Vendar pa ti testi niso zelo pomembni v primerih blage demence. V tem primeru bo morda potreben poglobljen nevropsihološki pregled.
Če obstaja sum na demenco, se možgani pogosto slikajo – z uporabo računalniške tomografije (CT) ali slikanja z magnetno resonanco (MRI). Pri ljudeh z demenco slike kažejo, da se je možgansko tkivo zmanjšalo (atrofija). Pri nejasnih primerih demence sledijo nadaljnje preiskave.
Parkinsonova demenca: zdravljenje
Zdravljenje demence z zdravili
Obstajajo tudi zdravila, ki posebej lajšajo simptome Parkinsonove demence. Sem sodijo predvsem pripravki, ki vsebujejo učinkovino rivastigmin, ki je tako imenovani zaviralec acetilholinesteraze:
Acetilholinesteraza je encim, ki razgrajuje živčni prenašalec (nevrotransmiter) acetilholin v možganih. Tako kot pri Alzheimerjevi demenci je tudi pri Parkinsonovi demenci pomanjkanje acetilholina. Rivastigmin odpravi to pomanjkanje z zaviranjem encima, ki običajno razgrajuje acetilholin. To pomeni, da se možganske funkcije, kot so mišljenje, učenje in pomnjenje, ohranijo dlje. Poleg tega se prizadeti lažje soočajo z vsakdanjim življenjem.
Previdno z antipsihotiki!
Antipsihotiki (nevroleptiki) so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje psihotičnih simptomov, kot so halucinacije. Uporabljajo se pri določenih oblikah demence. Pri Parkinsonovi demenci pa je večina antipsihotikov (klasični in številni atipični antipsihotiki) tabu. Razlog za to je, da imajo prizadeti povečano tveganje za neželene učinke. Zlasti lahko takšna zdravila močno poslabšajo gibljivost in budnost (čuječnost) pri Parkinsonovem sindromu.
Ukrepi brez zdravil
Vadba spomina (»brain jogging«) je primerna pri blagih oblikah Parkinsonove demence, če se prizadeti udeležujejo z veseljem in brez frustracij. Tudi umetniško-izrazne oblike terapije, kot so slikanje, glasba in ples, lahko pozitivno vplivajo na počutje in zdravje prizadetih.
Pri Parkinsonovi demenci je prav tako pomembno oblikovati bivalne prostore, ki ustrezajo potrebam bolnika. To vključuje odpravo možnih virov nevarnosti in poškodb. Na primer, majhne preproge je treba odstraniti (nevarnost spotikanja in zdrsa!). Da bi se prizadeti lažje znašli po svojih štirih stenah, je dobro, da različne prostore na primer označite z barvami ali simboli na vratih.
